Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Hipolit
zemlja samostalnik ženskega spola
Vorenc
zemlja ž, F84, cardines terrae, gruſti te ẛemlè, ali tega ſvitá; fistulosa terra, ena nerodovita ṡemla; geometria, mèra, ali mèrjenîe te ṡemlè, ali ſvitá; gleba, -ae, ena gruzha ṡemlè; humus, -mi, ṡemla; labes, -bis, en prepad, ena velika vpadezha jama te ṡemle: tudi en madeṡh, oṡkrunenîe; magnates, veliki oblaſtniki na ṡemli; nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, de ga ṡemla noſſi; solum agri, ṡemla na nyvi; terrigenus, -a, -um, is ṡemlè rojen, ali na ṡemli ṡhiveozhi
Svetokriški
zemlja -e ž 1. zemlja, tj. prst, zemeljska površina in ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja: obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla im. ed. ǀ Semla im. ed. katera nima obeniga grunta, inu vener ſe negane ǀ vy ſte ſemla im. ed. is katere rasteio ǀ lujtra, katera od semle rod. ed. do Nebeſs je dosegla ǀ ſonze vgmera v' shilah te ſemle rod. ed. slatu ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne te ſemle rod. ed. ǀ vſak dan s'semle rod. ed. v'luft s'teleſsam ſe polsdigne ǀ imaio perpognene nyh misly, inu shelje k' semli daj. ed. ǀ ſi bil ſapovedal ſemli daj. ed. de bi imela roditi roſse, zheliſzhe, dreuie ǀ tize mertve ſo na semlo tož. ed. padale ǀ v'tem zhaſsu je ſtuaril ſemlo tož. ed., inu Nebu ǀ Ony ſo terpeli sa Nebu, vy ſa ſemlo tož. ed. ǀ malu ſe yh najde Kateri bi hoteli v'Nebu gledat, temuzh li v'ſemlo tož. ed. ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo tož. ed., inu v'posvejtne lushte postavio ǀ shivali glavo, inu ozheſſa v'ſemlò tož. ed. obernene dershè ǀ ſhtrauſ nemore letejti, temuzh li po semli mest. ed. hodi ǀ per ſemli mest. ed. oſtaneio, inu na semli mest. ed. nyh lon yshzhejo ǀ zhegar koshize she na samli mest. ed. taku lepu deshe ǀ kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj mest. ed. prebiual ǀ veſselje v'semli mest. ed., sakaj samerka de skoraj po tej bode nje ſtuarniK hodil ǀ sa leto jeſt skerbim, inu nikar sa letu kar je nasemli +mest. ed. ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin Kamen pod semlo or. ed., Kateriga liſejo ǀ bo myr ſturil mej Bugam, inu zhlovekam, mej ſemlo or. ed., inu nebeſſah ǀ ſo bilj sholneriom sapouedali, de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò or. ed. ǀ je sagrejen s'drevam S: Chrisha, s'kamejnom teh S: Sacramentu, s'semlo or. ed. proshne Marie Divize, inu drusih lubyh Svetnikou 2. dežela: Bug je bil obvarval to ſemlo tož. ed. Geſsen pred to gmain ſtrajfingo teh muh Pomeni ‛prst’, ‛zemeljska površina’ in ‛ta svet, kraj človekovega posvetnega življenja’ so v nekaterih zgledih težko ločljivi, zato so navedeni mešano.
Svetokriški
Zemlja -e ž zemljepisno lastno ime Zemlja: ſvesda Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla im. ed. (II, 472) Zêmlja, planet
Celotno geslo Megiser
zemlja -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo Megiser
zemlja -e samostalnik ženskega spola
Celotno geslo Megiser
zemljaopomba samostalnik
Besedje16
zemlja1 sam. ž ♦ P: 50 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, KB 1566, TC 1567, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TPs 1579, DC 1579, BTa 1580, DBu 1580, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, MS 1593, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje16
zemlja2 [ime črke] sam. – ♦ P: 4 (KB 1566, KPo 1567, BH 1584, MTh 1603)
Pleteršnik
zémljica, f. dem. zemlja; die Erde; die liebe Erde; lahka mu zemljica! leicht sei ihm die Erde! — tudi: zemljíca, Valj. (Rad).
Pleteršnik
zijáti, -jȃm, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) offen halten; od žeje z.; — klaffen; zemlja od suše zija, Cig.; — 2) gaffen; z. kam, v koga; na kaj z., etwas begaffen, Cig.; če več ima, na več zija, je mehr man hat, desto mehr verlangt man, Z.; z vsemi tremi z. = Maulaffen feil haben, C.; — 3) schreien, plärren, Mur., Dol., Gor., jvzhŠt.; — = lachen, C.; — zȋjati, -am, jvzhŠt.; praes. tudi: zȋjem, Levst. (Sl. Spr.).
Pleteršnik
zmŕzəł, -zla, adj. 1) gefroren, erfroren; zmrzla zemlja, C.; zmrzlo jabolko, Pohl. (Km.); zmrzla mladika, Pirc; zmrzle prste si ugreti, Zv.; — 2) kalt (fig.), C.; z. kristjan, C.; zmrzla duša, Jsvkr.; — zmrzlo se proti komu držati, jemandem kalt begegnen, Dict.; — 3) leicht frierend, für Kälte empfindlich, Cig., Gor.; z. človek, ein Fröstler, Cig.
Celotno geslo Pohlin
žabnica [žȃbnica] samostalnik ženskega spola

mlaka, močvirje, kjer živijo žabe

Pleteršnik
želẹ̑znat, adj. eisenhältig, Cig. (T.); železnata zemlja, Pirc; železnata voda, das Eisenwasser, Jes.
Pleteršnik
žgȃnkljast, adj. klunkerig: žgankljasta zemlja, vzhŠt.-C.
Pleteršnik
žídək, -dka, adj. dünnflüssig: židka jed, C.; — weich: zemlja je prežidka za oranje, Mik.; — schlatzig, faul (o kruhu, kostanju, slanini), C.; — biegsam, geschmeidig, Habd.-Mik., Dol.-Cig., Jan.; — weichlich, Jan.; — ž. človek, ein schwacher Mensch, C.
Pleteršnik
žȋrovən, -vna, adj. fruchtbar: žirovna zemlja, C.; žiroven dež, befruchtender Regen, ogr.-C.; — nahrhaft: žirovna hrana, krma, C.; žirovno (ausgiebig) se gostiti, C.; — nutzbringend, C.
Število zadetkov: 377