Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zakísati -am dov. (ȋ) povzročiti, da postane kaj kislo: mikrobi zakisajo mleko
♦ agr. stoječa voda zakisa tla
    zakísati se zaradi vrenja postati kisel: smetana se zakisa
    ♦     agr. zemlja se sčasoma zakisa postane kisla
    zakísan -a -o: zakisano mleko; zakisano zemljišče
SSKJ
zaklíniti -im dov. (í ȋ) knjiž.  
  1. 1. z zabitjem klina, klinov narediti, da je kaj trdno nameščeno: zakliniti toporišče / zakliniti sekiro / zakliniti jambor v pod
  2. 2. zakoličiti: zakliniti zemljišče
  3. 3. povzročiti, da ima kaj klinasto obliko: granata je zaklinila stolp
    ♦     gozd. zakliniti hlod zabiti vanj klin za spravilo iz gozda
    zaklíniti se prodreti, zariti se v kaj kot klin in tam ostati: železo se je zaklinilo med rebra / enota se je zaklinila v sovražno vojsko
    zaklínjen -a -o: zaklinjen hlod
    ●     knjiž. zaklinjena planinska pot zavarovana s klini
SSKJ
zakrožíti in zakróžiti -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. začeti krožiti: okrog zemlje bo zakrožil nov satelit / zrak spet zakroži
  2. 2. nav. ekspr. narediti pri premiku krogu podobno pot: nad njimi zakroži orel / plesalca zakrožita nekajkrat po dvorani / zakrožiti s klobukom, z roko po zraku narediti gib v obliki kroga
  3. 3. ekspr. začeti prehajati od ene osebe k drugi: kozarec zakroži iz rok v roke / zakrožiti s pogledom po pokrajini
  4. 4. ekspr. dati čemu obliko kroga, dela kroga: artist zakroži telo / zakrožiti roke v skodelico
    ●     ekspr. živahno mu zakroži kri (po žilah) postane živahen, sproščen; redko okrog ustnic mu zakroži vesel nasmeh zaigra; star. pevci so zakrožili veselo pesem zapeli; redko z nakupom parcel zakrožiti zemljišče zaokrožiti
SSKJ
zakúp -a m (ȗ) dejanje, s katerim stvar ali pravica, ki prinaša koristi, za plačilo preide v začasno uporabo koga: dovoliti komu zakup; zakup košnje, ladje, zemljišča; zakup kake pravice / socialistični zakup obrtne delavnice, gostilne od 1948 do 1954 s katerim obrtna delavnica, gostilna v zasebni lasti preide v državno, družbeno uporabo
// razmerje, nastalo s tem dejanjem: obnoviti, podaljšati zakup; desetletni zakup / dati, vzeti zemljišče v zakup; imeti v zakupu
● ekspr. kolesar je vzel vso cesto v zakup je vozil po vsej cesti, kot bi bila namenjena samo njemu; ekspr. pomembni dogodki so jih vzeli čisto v zakup so jih zelo zaposlili, jim vzeli ves čas; redko oddati kaj za nizek zakup za nizko zakupnino; ekspr. imeti kako funkcijo v zakupu imeti jo dolgo, večkrat; ekspr. mislijo, da imajo resnico v zakupu imajo izključno pravico odločati o resnici
♦ zgod. dedni zakup razmerje med podložnikom in fevdalcem, pri katerem ima prvi dedno pravico na kmetiji
SSKJ
zakúpen -pna -o prid. (ū) nanašajoč se na zakup: zakupna cena / zakupna pogodba / zakupna kmetija; zakupno zemljišče / zakupna doba
SSKJ
zakupnína -e ž (ī) plačilo za zakup: plačati zakupnino; zakupnina za lov, zemljišče
SSKJ
zaledíniti se -im se dov. (í ȋ) spremeniti se v ledino: njiva, zemlja se bo kmalu zaledinila
    zaledínjen -a -o: zaledinjeno zemljišče
SSKJ
zamlakúžiti se -im se dov. (ū ȗ) redko postati mlakužast: zaradi deževja se je polje zamlakužilo
● star. zemljišče se je zamlakužilo zamočvirilo; ekspr. vse se je zamlakužilo je moralno propadlo, postalo pokvarjeno
    zamlakúžen -a -o: zamlakužena cesta
SSKJ
zamočvíriti -im dov. (í ȋ) narediti močvirno: stalne poplave so zamočvirile travnik
    zamočvíriti se 
    1. 1. spremeniti se v močvirje: del jezera se je zamočviril
    2. 2. ekspr. moralno propasti, se pokvariti: zamočviril se je v brezdelju / življenje se je zamočvirilo
    zamočvírjen -a -o: zamočvirjeno zemljišče; zamočvirjeno življenje
SSKJ
zapísati in zapisáti -píšem dov., zapíšite (í á í) 
  1. 1. s pisanjem dati čemu tako obliko, da se lahko ohrani: kdo je prvi zapisal to besedo; zapisati izjavo, misli koga; zapisati podatke v beležnico; vse si je skrbno, sproti zapisal / zapisal je dosti ljudskih pesmi zbral v pisni obliki
    // zdravnik mu je zapisal dieto predpisal; pod besedilo je zapisal svoje ime se je podpisal; zapisati zvok na magnetofonski trak posneti
    // napisati: zapiši veliki B; zapisati število z besedo, s številko; zapisati opombo na rob / zapisati s kredo, svinčnikom / vse to sem ti zapisal v pismu / zapisati oceno knjige
    // prikazati s črtami, pikami: zapisati potresni sunek; z aparatom zapisati utripanje srca
  2. 2. napisati kam ime, osebne podatke koga s kakim namenom: policist ga je ustavil in zapisal; zapisati voznika
  3. 3. navadno z dajalnikom v oporoki določiti koga za dediča: zapisati komu hišo, zemljišče / v kmečkem okolju zapisati komu kot v hiši izgovoriti; premoženje je zapisal nanjo prepisal
    // v oporoki mu je zapisal posestvo
  4. 4. star. vpisati, včlaniti: zapisati koga k planincem; zapisati otroka v šolo / zapisati se med protestante postati protestant; prostovoljno se zapisati na vojsko, v vojake prijaviti
  5. 5. knjiž. vstaviti, vnesti: zapisati kaj v seznam / učenca so zapisali v posebno skupino uvrstili
  6. 6. ekspr. narediti, odločiti, da je kdo deležen česa neprijetnega, hudega: zapisati koga pomanjkanju, pozabi, uničenju / zapisati koga smrti
    ●     ekspr. čas vselej zapiše pravično sodbo po daljšem času se pokaže resnična vrednost česa; ekspr. svoje življenje je zapisal glasbi posvetil; ekspr. to zapiši na svoj račun tega si sam kriv; ekspr. to si zapiši v spomin, srce si zapomni; ekspr. to si zapiši za uho, ušesa dobro si zapomni; iron. to si lahko zapišete s (črno) kredo v dimnik ne bo upoštevano, se bo hitro pozabilo; nižje pog. kam pa je to za zapisati izraža začudenje, presenečenje nad čim
    ♦     lingv. zapisati prislov narazen, skupaj; šah. zapisati potezo; šol. zapisati učenca v dnevnik
    zapísati se in zapisáti se 
    1. 1. nehote napisati kaj: te besede so se mu zapisale / na tem mestu se je zapisal se je zmotil
    2. 2. ekspr. začeti se ukvarjati s čim: zapisati se filmu, politiki; zapisati se filozofiji / zapisati se plezanju, smučanju
      // začeti sodelovati s kom v čem negativnem zlasti zaradi koristi: zapisati se okupatorju
      ●       ekspr. z vso dušo se je zapisal revolucionarnemu gibanju je postal navdušen pristaš revolucionarnega gibanja; ekspr. zapisati se hudiču odločiti se za slaba dejanja; knjiž. ob popisu se je zapisal za Slovenca izrekel; ta misel se mu je zapisala v možgane vtisnila; ekspr. zapisal se je v slovensko poezijo napisal je pomembne slovenske pesmi; ekspr. igralka se je s to vlogo gledalcem zapisala v spomin po tej vlogi so si jo zapomnili
    zapísan -a -o: biti zapisan gledališču, znanosti; biti zapisan propadu; zapisane misli koga; premoženje je zapisano na sina; imeti kaj zapisano po očetu; vse povedano je natančno zapisano; tako je, star. stoji zapisano v knjigah
    ●     ekspr. to dejanje bo zapisano v zgodovini z zlatimi črkami dobilo bo pomembno mesto, ohranilo se bo v častnem spominu; ekspr. njegovo ime bo zapisano v zgodovini zelo je pomemben; ekspr. zapisana je v njegovem srcu rad jo ima; star. saj nima na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi; ekspr. nikjer ni zapisano, da tako mora biti ni nujno; pog. pri meni je dobro zapisan o njem imam ugodno mnenje; pog. v šoli ga imajo slabo zapisanega imajo slabo mnenje o njem
    ♦     jur. zapisano pravo pravo, katerega besedila obstajajo v pisni obliki; lingv. zapisani jezik jezik, ki je uresničen s pisavo; sam.: dodati kaj k zapisanemu
SSKJ
zapleníti in zapléniti -im dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. odvzeti premoženje ali del premoženja kot del kazni: zapleniti komu hišo, zemljišče; zaplenili so jim vse nepremičnine, premoženje
    // uradno odvzeti kaj sploh: borci so zaplenili sovražniku orožje, živila; na meji so cariniki zaplenili večjo količino mamil / gusarji so zaplenili trgovsko ladjo uplenili
  2. 2. odvzeti pravico do razpečavanja določenih tiskanih stvari: zapleniti vse izvode časopisa, knjige / cenzura je zaplenila članek
    zaplénjen -a -o: zadnja številka revije je bila zaplenjena; zaplenjeno orožje
SSKJ
zatopíti -ím dov., zatópil (ī í) star. preplaviti, prepojiti: narasla voda je zatopila zemljišče / sreča mu je zatopila srce / vonj po razkužilih je zatopil vse druge vonje
● star. v pijači je skušal zatopiti svoje koprnenje utopiti
    zatopíti se ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v  izraža nastop
    1. a) intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: zatopiti se v delo, igro, molitev, razmišljanje; zatopiti se v pogovor s kom; tako se je zatopil v branje, da ni slišal trkanja / zatopil se je v svoje misli; zatopiti se vase / elipt. zatopiti se v časopis, knjigo
    2. b) stanja osebka, kot ga določa samostalnik: zatopiti se v molk, žalost
    zatopljèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zatopiti: ljudje, zatopljeni v pogovor; zatopljen v delo, igro, molk
    2. 2. knjiž. zamišljen: zatopljen človek; biti zatopljen; sedel je ves zatopljen
SSKJ
zatráviti -im dov. (ā ȃ) povzročiti, da se kaj zaraste, prekrije s travo: zatraviti njivo, vrt
    zatráviti se zarasti, prekriti se s travo: poseka se je zatravila
    zatrávljen -a -o: zatravljeno zemljišče
SSKJ
zazidljív -a -o prid. (ī í) ki se more, sme zazidati: zazidljiva parcela; zemljišče ni zazidljivo
SSKJ
zelèn -êna -o prid. (ȅ é) 
  1. 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo-zelena zastava / zelena barva / drevo postaja zeleno dobiva zelene liste
    // koncert za zeleni abonma z vstopnicami zelene barve; zeleni slad slad, pri katerem so že razviti zeleni listi; zelena krma sveža; žarg. na semaforju se prižge, sveti zelena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni dovolitev prometa v določeni smeri; pog. iti čez cesto pri zeleni luči ko je na semaforju prižgana zelena luč
    // ki ima plodove ali nadzemne dele take barve: zeleni radič; zelena in rdeča paprika / zelene lončnice listnate lončnice
    // ki je porasel z (zelenim) rastlinjem: zeleni griči; zelena dolina; zelena polja
  2. 2. v katerem še potekajo življenjski procesi: nasekati zelenih vej; smreka je bila že zelena
  3. 3. ki ni dozorel, še ni zrel: jesti zeleno sadje; žito je še zeleno
    // ekspr. mlad, neizkušen: zelen študent; videti so še zelo zeleni / biti v zelenih letih
  4. 4. ekspr. zelo bled: ves zelen je v obraz; biti zelen od jeze, strahu, zavisti
    ●     publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih; publ. zeleni kontinent Južna Amerika; žarg., avt. zeleni val druga za drugo usklajeno prižigajoče se zelene luči na zaporednih semaforjih; ekspr. zelena bratovščina lovci; publ. prižgati zeleno luč za kaj omogočiti, dati dovoljenje; publ. državniki so ponovno sedli za zeleno mizo so se začeli pogajati; publ. predsednikovo delo ni samo za zeleno mizo ni samo pisarniško, administrativno; poljud. zelena mrena očesna bolezen, za katero je značilen povečan pritisk v zrklu, strok. glavkom; ekspr. priti na zeleno vejo gmotno si opomoči; nestrok. (zeleni) volk zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, strok. bazični bakrov acetat; publ. zeleno zlato hmelj; zelen božič, bela velika noč če ob božiču ni snega, je ob veliki noči
    ♦     agr. zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija; alp. zeleni sneg grobo zrnat, najmanj eno leto star sneg v gorah, ki se spreminja v led; avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; bot. zelena ajda njivski plevel med ajdo; nora ajda; zelene alge; zelena jelša jelša, ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis; zelena mušnica mušnica s sprva rumenkasto zelenim, nato olivno zelenim klobukom in tankim betom, Amanita phalloides; etn. zeleni Jurij z zelenjem okrašen fant, ki ga vodijo v spomladanskem obhodu, zlasti v Beli krajini; fot. zeleni filter zelenica; gastr. zelena solata solata iz glavnate solate, berivke ali endivije; kem. zelena galica železov sulfat s kristalno vodo; rel. zelena barva v bogoslužju simbol upanja; teh. zeleno steklo steklo zelene barve za izdelavo steklenic; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; zool. zelena rega majhna zelena žaba, ki živi na drevju, Hyla arborea
    zelêno prisl.: zeleno se svetlikati; zeleno obarvana stekla / piše se narazen ali skupaj: zeleno lisast ali zelenolisast; zeleno moder
    zelêni -a -o sam.: na volitvah so zmagali zeleni stranka, gibanje, ki si prizadeva za čisto in zdravo okolje; pog. spil je deci zelenega žganja zelene barve, navadno pelinkovca; suša je uničila vse zeleno; bila je v zelenem v zeleni obleki
    // kot kletvica tristo zelenih
SSKJ
zélnik -a [u̯n tudi ln] m (ẹ̄) manjše zemljišče, na katerem se goji vrtnina, zlasti zelje: spravljati zelje z zelnika; koza mu je ušla v zelnik
● ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; ekspr. tam imajo asfalt skoraj do vsakega zelnika asfaltirane imajo tudi manj pomembne poti; šalj. hoditi komu v zelnik dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene
SSKJ
zemljíšče -a s (í) omejen del zemeljske površine: zasaditi zemljišče s sadnim drevjem; trgovati z zemljišči; kamnito, ravno zemljišče; močvirna zemljišča; lega zemljišča glede na sonce / gozdno, travniško zemljišče; kmetijsko zemljišče
// tak del glede na lastništvo: na svojem zemljišču si bo postavil hišo; vse zemljišče ima v odročnih krajih vso (obdelovalno) zemljo
// državno, občinsko, privatno zemljišče / doto ima v zemljišču
♦ jur. gospodujoče zemljišče v korist katerega obstaja služnostna pravica na drugem zemljišču
SSKJ
zemljíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zemljišče: zemljiška razdelitev / primernost zemljiških in podnebnih razmer za sadjarstvo / zemljiški davek; zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina; zemljiška lastnina / zemljiška posest; zemljiški kataster
♦ ekon. zemljiška renta presežni produkt, ki ga dobi zemljiški lastnik, ki da zemljo v zakup, v obliki dela, pridelkov ali denarja; jur. zemljiška knjiga knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; zgod. zemljiški gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki; zemljiška odveza ukrep leta 1848, s katerim preneha podložništvo; zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
SSKJ
zgòlj prisl. (ȍ) 
  1. 1. izraža omejenost na navedeno; samo: zasaditi zemljišče zgolj s sadnim drevjem; slišati je bilo zgolj tujo govorico; to delo podcenjuje zgolj zato, ker ga ne razume
  2. 2. v vezniški rabi, navadno v zvezi ne zgolj — ampak tudi za širjenje, stopnjevanje prej povedanega; ne samo — ampak tudi: pri tem ne gre zgolj za denar, ampak tudi za poštenje
SSKJ
zoolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zoologijo: zoološka raziskovanja / zoološki strokovni izrazi / zoološke vrste / zoološka zbirka v muzeju; zoološki vrt zemljišče, na katerem se gojijo živali zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene; živalski vrt
Število zadetkov: 145