Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: sodobno zanimanje za zen in jogo; v prid. rabi: zen budist, budizem zenovski budist, budizem; zen meditacija zenovska meditacija
nanašajoč se na zen: zenovski budist, mojster; zenovski budizem, mojster; zenovski samostan; zenovska meditacija