- 1. iz literarne vede pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek, vtis, zlasti iz narave, po izvoru iz Japonske
- 2. kot pridevnik ki je v zvezi s haikujem 1.
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
haiku haikuja samostalnik moškega spola [hajkú] tudi [hájku]
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
zén -a m (ẹ̑)
filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: sodobno zanimanje za zen in jogo; v prid. rabi: zen budist, budizem zenovski budist, budizem; zen meditacija zenovska meditacija
filoz. smer v budizmu, razširjena zlasti na Japonskem, ki uči tehniko samoobvladovanja, notranje sprostitve: sodobno zanimanje za zen in jogo; v prid. rabi: zen budist, budizem zenovski budist, budizem; zen meditacija zenovska meditacija
SSKJ²
zénovski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zen: zenovski budist, mojster; zenovski budizem, mojster; zenovski samostan; zenovska meditacija
nanašajoč se na zen: zenovski budist, mojster; zenovski budizem, mojster; zenovski samostan; zenovska meditacija
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
budistka
Predlog
budistke samostalnik ženskega spolapripadnica budizma
IZGOVOR: [budístka], rodilnik [budístke]
BESEDOTVORJE: budistkin
ZVEZE: zen/zenovska budistka
Število zadetkov: 4
Dostopnost