Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
aforízem -zma m (ī) zgoščeno izražena duhovita, globoka misel, izrek: avtor rad uporablja aforizme; splošno znani aforizmi; aforizmi o prijateljstvu; aforizmi v verzih
SSKJ
baláden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na balado: baladna snov; baladno pesništvo
// knjiž. grozljiv, mračen: baladna grozotnost; baladno razpoloženje / baladno izražanje zgoščeno, jedrnato
    baládno prisl.: baladno mračni ton drame
SSKJ
brahilogíja -e ž (ȋ) lit. kratko, primerno zgoščeno izražanje
SNB
haiku1 -ja cit. [hajkú in hájku] m (ȗ; ȃ) lit.
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; Haiku je čisti izraz razpoloženjskega stanja E ← agl. haiku ← jap. haiku, skrajšano iz hai(kai no) ku 'del pesnitve, sestavljene v pesniški obliki haikai'
    haiku2 -- v prid. rabi
    haikujevski (1), haikujski (1): haiku festival; Že kmalu si je ustvaril sloves plodnega in virtuoznega pesnika haiku poezije
SSKJ
izrèk -éka m (ȅ ẹ́) 
  1. 1. zgoščeno izražena duhovita, globoka misel: v pisanju rad uporablja izreke; svetopisemski izreki; znan je izrek, da žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega / čarovni izrek čarovne besede
    // star. kar je izrečeno, povedano: vaš izrek je zelo pomemben
  2. 2. glagolnik od izreči: izrek opomina
    // jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve: izrek kazni, sodbe; zbirka izrekov / sodni izrek
  3. 3. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel: dokazati izrek / binomski izrek; izrek o deljenju / Pitagorov izrek
SNB
iztóčnični -a -o prid. (ọ̑) jezikosl.
ki je v zvezi z izhodiščno obliko besede, obravnavane v slovarju; geselskiSSKJ: iztočnični sestavek; iztočnična beseda; Slovarski sestavek je zgrajen iz iztočničnega dela, namenjenega prikazu jezikovnega znaka za določen pojem, in razlagalnega dela, v katerem je zgoščeno ubesedena vsebina obravnavanega pojma E (↑)iztóčnica
SSKJ
marmeláda -e ž (ȃ) razkuhano, zgoščeno sadje s sladkorjem: kuhati marmelado; namazati kruh z marmelado; kupiti kozarec marmelade
SSKJ
mézga -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo
    // marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga
  2. 2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga
  3. 3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi
SSKJ
nakrátko in na krátko prisl. (á) 
  1. 1. izraža, da se dejanje dogaja
    1. a) malo časa: nakratko se ozreti, se zasmejati
    2. b) sorazmerno hitro: nakratko dihati / nakratko odpraviti človeka, zadevo
  2. 2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu: nakratko opisati, razložiti; nakratko mu je povedal / ekspr. nakratko (povedano), nisi pripravljen; prim. kratek
SSKJ
podmázati -mážem dov., podmázala in podmazála (á ȃ) 
  1. 1. žarg. dati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil; namazati: podmazati zavore / podmazati avto, puško
  2. 2. pog. podkupiti: podmazati koga z darilom / ker je dobro podmazal, so mu hitro naredili
    ●     ekspr. misel na kuhinjske dobrote nam je podmazala utrujene petače ta misel nas je spodbudila, da smo hitreje hodili; pog., ekspr. če bodo podmazali iz zveznega sklada, bo objekt kmalu gotov če bodo prispevali denar
    ♦     usnj. podmazati kožo premazati mesno stran odmočene kože z raztopino natrijevega sulfida, zgoščeno z gašenim apnom ali kaolinom
    podmázan -a -o: podmazan stroj
SSKJ
predávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. govorno podajati vsebinsko zaokroženo strokovno snov: začeti predavati ob napovedanem času; predavati o vesoljskih poletih; predavati po radiu, v društvu; predava zelo glasno; zanimivo, zgoščeno predavati
    // poklicno se ukvarjati s podajanjem učne snovi na višji ali visoki šoli: ta semester bo profesor predaval o moderni; predava dvakrat na teden / pog.: predava literarno zgodovino je visokošolski predavatelj za literarno zgodovino; predava na univerzi je univerzitetni predavatelj
  2. 2. ekspr. govoriti, razpravljati o čem, zlasti gostobesedno: pri kozarcu vina je rad začel predavati; kaj pa predavaš, naj še drugi kaj povejo
    ♦     ped. podajati učno snov brez sodelovanja učencev
SSKJ
razblíniti -im dov. (í ȋ) nav. ekspr.  
  1. 1. narediti, povzročiti, da česa ni več: njegove besede so razblinile dvome, pomisleke
  2. 2. knjiž. narediti, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: taki vložki pripoved razblinijo
    razblíniti se 
    1. 1. prenehati biti, obstajati: megla se je že razblinila / obrisi gor so se razblinili v večernem mraku / privid se je razblinil v nič
      // izginiti, miniti: sanje o sreči so se razblinile; njegova slava se bo hitro razblinila / jeza, navdušenje se razblini
    2. 2. knjiž. postati neizrazit, nejasen: v nekaterih umetnostnih smereh se forma razblini
    razblínjen -a -o: razblinjeno veselo pričakovanje; nekateri opisi so zelo razblinjeni
SSKJ
razblínjati -am nedov. (í) nav. ekspr.  
  1. 1. delati, povzročati, da česa ni več: razblinjati iluzije, utvare
  2. 2. knjiž. delati, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: različni opisi razblinjajo zgodbo
    razblínjati se 
    1. 1. prenehavati biti, obstajati: dim se je začel razblinjati; prijeten občutek se razblinja kot milni mehurčki / vse se razblinja v nič
      // izginjati, minevati: naše upanje se razblinja / napetost in nemir sta se počasi razblinjala
    2. 2. knjiž. postajati neizrazit, nejasen: v sodobnih umetnostnih smereh se forma razblinja
    razblinjajóč -a -e: razblinjajoče se meglice
SSKJ
razblínjenost -i ž (ȋ) knjiž. dejstvo, da kaj ni zgoščeno, jedrnato: kritiki očitajo delu razblinjenost / razblinjenost pripovedi
SSKJ
senténca -e ž (ẹ̑) knjiž. zgoščeno izražena globoka misel, temelječa na življenjski izkušnji: v govor rad vpleta sentence; filozofska, moralna sentenca; sentence in aforizmi
SSKJ
sinópsis -a m (ọ̑) 
  1. 1. knjiž. kratka vsebina, pregled česa: brati, napisati sinopsis
  2. 2. film. krajše (literarno) delo z zgoščeno vsebino kot osnova za scenarij, igro: napisal je več sinopsisov / dramski sinopsis; sinopsis za scenarij
SSKJ
skrátka prisl. (ā) 
  1. 1. ekspr. uvaja strnjen zaključek povedanega: bil je brez osebne izkaznice, brez potnega lista, skratka brez dokumentov; čakajo me knjige in zvezki, skratka učenje; goljufal je in ponarejal, bil je skratka vsega zmožen / skratka, Prešeren je obogatil naše slovstvo z vsemi glavnimi pesniškimi oblikami
    // izraža podkrepitev trditve ali zanikanja: delo mu je skratka deveta skrb / v medmetni rabi skratka, ne verjamem ti
  2. 2. star. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu; nakratko: skratka opisati, razložiti; naj ti skratka povem, kaj nameravam
SSKJ
strníti in stŕniti -em, tudi stŕniti -em dov. (ī ŕ; ŕ) 
  1. 1. narediti, da med posameznimi stvarmi ali njihovimi deli ni presledkov: telovadci so strnili vrsto; strniti zavese; čreda se je strnila; razmaknjene veje so se za njim spet strnile / obrvi so se mu strnile v izrazito črto
    ●     vojaki so strnili obroč okoli mesta so ga popolnoma obkolili
  2. 2. narediti, da dva ali več delov, enot preide v celoto: strniti kmetijska zemljišča / strniti plamenčke v plamen; skupini sta se strnili v eno / strniti zloge v besedo; publ. uporniki so strnili sile so začeli delovati skupno
    // narediti, da postane kaj enotno, enovito: osvobodilni boj je strnil ljudske množice; idejno strniti partijo
  3. 3. narediti kaj jedrnato, zgoščeno: strniti dognanja, razlago / svojo izjavo je strnil v trditev; pogovor se je strnil v eno samo temo
    stŕnjen -a -o: strnjen gozd; strnjen potek dogodkov; strnjena skupina hiš; podati snov v strnjeni obliki; hoditi v strnjeni skupini; prisl.: strnjeno brati; drevje raste strnjeno skupaj; strnjeno nasajeno grmičje
SSKJ
zgostíti -ím dov., zgóstil (ī í) 
  1. 1. narediti (bolj) gosto: zgostiti belež, malto; zgostiti juho z jajcem / zgostiti mrežo, tkanje / redko zgostiti obiske pogosteje priti na obisk
  2. 2. ekspr. narediti, da pride na določeno mesto veliko elementov česa: znake je treba bolj zgostiti / zgostiti besedilo; poglavja bi se dala brez škode zgostiti / svoje izsledke je zgostil v tri točke
    zgostíti se 
    1. 1. postati (bolj) gost: kuhati mezgo tako dolgo, da se zgosti; raztopina se je zgostila / para se zgosti v roso / megla se je zgostila; ekspr.: čakal je, da se mrak zgosti; tema se je zgostila, da niso videli ped pred seboj / gozd se je zgostil; čez zimo so se ji lasje zgostili / množica okrog njiju se je zgostila / kontrole so se zgostile postale bolj številne
      // proti večeru se promet zgosti
    2. 2. knjiž. postati bolj intenziven: občutek negotovosti se je zgostil / tišina se je nenavadno zgostila / strah se zgosti v bolečino
      ●       knjiž. tovrstne dejavnosti so se zgostile v mestu jih je največ v mestu; knjiž. vse težave so se zgostile okrog tega problema ta problem je povzročil največ težav; knjiž. sredi popoldneva se je zrak zgostil v dušljivo soparo je postalo zelo soparno; knjiž. v kratkih zgodbah so se zgostile vse pisateljeve odlike so se izrazito pokazale, izrazile
    zgoščèn -êna -o: zgoščeni vodni hlapi; zapis je zelo zgoščen; v zgoščeni obliki podana vsebina; v želatinasto snov zgoščena tekočina; prisl.: zgoščeno označiti stališča; zgoščeno izražena misel
Število zadetkov: 19