Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
kólica -e ž (ọ̑)
nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: otroka so vozili s seboj na polje v kolici; pripeljati korenje s kolico
 
zgod. antični voz na dveh kolesih, zlasti tovorni
SSKJ²
koloníja -e ž (ȋ)
1. dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena: kolonije se borijo za neodvisnost; britanska, francoska kolonija; eksploatiranje kolonij
2. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države: obiskati kolonijo; nekdanje britanske kolonije
3. zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine: organizirati kolonijo / iti v kolonijo / počitniška kolonija; zdravstvena kolonija
4. večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš: stanovati v koloniji / delavska, rudarska kolonija / stanovanjska kolonija
5. zool. veliko skupaj živečih živali iste vrste: kolonija pingvinov / čigra gnezdi v kolonijah
♦ 
um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev; zgod. kolonija pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih mestna naselbina, ki leži zunaj strnjenega državnega ozemlja
SSKJ²
kómora -e ž (ọ̑)
1. dobro zaprt prostor, navadno manjši: komora za raziskovanje; vodo izparivajo v posebnih komorah z znižanim tlakom / zdravnik je operiral v majhni komori / plinska komora plinska celica; sušilna komora za sušenje lesa, rud, perila
// teh. manjši zaprt prostor v kaki pripravi, v katerem potekajo določeni procesi: čiščenje komore / prah se izloča v prašnih komorah; mešalna komora prostor v strojni napravi, v katerem se mešata dva ali več plinov; zgorevalna komora prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin
2. voj. žarg. pomožna vojaška enota, ki oskrbuje operativne enote s sredstvi za življenje in za boj; vod za oskrbo: komora je ostala v vasi; brigadna komora / premestili so ga v komoro
♦ 
navt. municijska komora prostor za municijo na vojni ladji; zgod. dvorna komora v stari Avstriji najvišji urad za državno finančno gospodarstvo
SSKJ²
kongrés tudi kongrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: udeležiti se kongresa; zdravniki so imeli v Moskvi kongres; organizirati, sklicati kongres; mednarodni, svetovni kongres / gozdarski, slavistični kongres; redni, ustanovni kongres; kongres geologov
// ekspr. udeleženci takega sestanka: o tem lahko odloča edinole kongres / publ. kongres dela plenarno in v komisijah
2. v Združenih državah Amerike zakonodajno telo, parlament: kongres ni sprejel proračuna v celoti; predsednik je predložil kongresu osnutek zakona
3. v nekaterih državah organizacija, zlasti politična: zasedanje indijskega kongresa
♦ 
rel. evharistični kongres; zgod. dunajski kongres kongres leta 1815 na Dunaju, na katerem je bila ustanovljena sveta aliansa; ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821
SSKJ²
konvènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. rel. samostan, zlasti beraškega reda: poslali so ga v konvent / frančiškanski, uršulinski konvent s cerkvijo
2. knjiž. zbor, zborovanje: sklicati konvent / literarni konvent
♦ 
zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji od 1792 do 1795
SSKJ²
koróški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Korošce ali Koroško: koroška dežela, zemlja / koroški plebiscit; koroška narečna skupina / prirediti koroško-primorski večer
 
zgod. ustoličevanje koroškega vojvode
SSKJ²
kraljévski -a -o prid. (ẹ́)
1. nanašajoč se na kralje: kraljevska hiša, krona / kraljevska oblast / pripeljala se je kraljevska dvojica kralj in kraljica / njegovo kraljevsko veličanstvo
 
ekspr. kraljevska igra šah
2. ekspr. izredno lep, veličasten: na hribu je stal kraljevski hrast / imel je naravnost kraljevsko postavo
// zelo velik, obilen: prejel je kraljevsko plačilo / kraljevski obed
♦ 
vrtn. kraljevska begonija begonija z velikimi srebrno progastimi listi in rdečimi cveti; zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
    kraljévsko prisl.:
    (po) kraljevsko kositi; kraljevsko nagraditi; kraljevsko miren obraz
SSKJ²
kŕfski -a -o prid. (ȓ)
nanašajoč se na otok Krf: krfsko prebivalstvo
 
zgod. krfska deklaracija izjava zastopnikov Srbije in Jugoslovanskega odbora na Krfu leta 1917 o ustanovitvi kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
SSKJ²
kúrija -e ž (ú)
1. v stari Avstriji volilna skupina za državni ali deželni zbor, temelječa na družbenih razredih: veleposestniška kurija / volitve po kurijah
2. rel. rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj: preureditev kurije / (rimska) kurija
♦ 
zgod. kurija pri starih Rimljanih skupnost več gensov
SSKJ²
langobárdski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Langobarde: langobardska kultura
 
zgod. langobardski limes nekdaj limes na vzhodnem obrobju Furlanije
SSKJ²
lastníški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na lastnike, lastništvo ali lastnino: imeti močen lastniški čut / lastniški odnosi / lastniški spori / lastniški certifikat potrdilo o določenem deležu lastninske pravice do denacionaliziranega premoženja
 
zgod. lastniška cerkev v srednjem veku cerkev, ki je privatna last fevdalca
SSKJ²
lateránski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Lateran v Rimu: lateranska bazilika
 
zgod. lateranska pogodba pogodba med Vatikanom in Italijo leta 1929, s katero se prizna Vatikanu državna suverenost
SSKJ²
lisíca2 -e ž (í)
1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka
 
ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
// lisičja samica: lisica in lisjak
2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi
3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica
4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah; natakniti, sneti komu lisice; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah
5. nav. mn. naprava, ki se namesti na kolo nepravilno parkiranega vozila in mu onemogoči vožnjo: natakniti lisice na kolo; redarji so sneli lisice z avtomobila; pobuda za razpis referenduma o uvedbi lisic; vklenitev, zaklenitev vozila z lisicami
♦ 
šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica morski pes z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus
SSKJ²
ljubljánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Ljubljano: dijaki ljubljanskih gimnazij; kmetje iz ljubljanske okolice; ljubljanske ulice; star. ljubljansko mesto Ljubljana / gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad; iti na Ljubljanski grad; urednik Ljubljanskega zvona; ljubljanska nadškofija; Ljubljansko barje; Ljubljansko polje ravnina, severno od Ljubljane
 
šalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančan
 
gastr. ljubljanski zrezek pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo; ljubljanska salama salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine; vrtn. ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi; zgod. ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821; sam.:, pog. prosim pet dek ljubljanske pet dekagramov ljubljanske salame
SSKJ²
ljúdski -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na ljudstvo:
a) velike ljudske manifestacije; ljudske sile; udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr. najširše ljudske množice / ljudska knjižnica; zastar. ljudska šola osnovna šola; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo
b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji; ljudska govorica; ljudska miselnost; po ljudskem verovanju / ljudska veselica; ljudsko vozilo / ljudski pesnik; ljudski pisatelj pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje; ljudski plesi; ljudska izdaja knjige izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; belokranjska ljudska noša; ljudska pesem pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; zbirati ljudsko blago dokumente ljudske kulture; ljudska glasbila
c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija revolucija ljudskih množic
č) čutil je ljudsko zavist zavist ljudi
2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo: ljudska oblast / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; ljudski poslanec; ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]
3. navadno v povedni rabi prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: predsednik je preprost in ljudski; ta zdravnik je premalo ljudski
4. star. ki ni domač, tuj: domači in ljudski mlatiči; stanovati v ljudski hiši; posestvo je prišlo v ljudske roke
● 
ljudski umetnik častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; ekspr. to je bila prava ljudska igra zelo razširjena, splošno priljubljena; zastar. v nesreči ni bilo ljudskih žrtev človeških; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
♦ 
jezikosl. ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti; lit. ljudska igra igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; polit. ljudska demokracija demokracija, v kateri ima oblast delavski razred; rel. uvajati ljudsko petje petje vernikov v cerkvi; zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih
    ljúdsko prisl.:
    ljudsko drastičen humor; sam.: zdaj si mora pri ljudskih služiti kruh; pog. zapojmo kakšno ljudsko ljudsko pesem; delati škodo na ljudskem, po ljudskem
SSKJ²
lóndonski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na London: ogledovati si londonske znamenitosti / londonska megla; publ. londonski sporazum londonski memorandum
 
ekspr. danes je prava londonska megla zelo gosta megla
 
agr. londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju; londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante; londonska begunska vlada jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne delovala v Londonu
SSKJ²
lôvec -vca m (ó)
1. kdor se ukvarja z lovom: lovci gredo na lov; lovec je ustrelil zajca, zasledil srnjaka; izkušen, strasten lovec; lovec s puško in psom; lovci in ribiči / divji lovec ki se ukvarja z divjim lovom; poklicni lovec; šalj. nedeljski lovec neizkušen, nespreten; lovec na volkove
// kdor išče, zasleduje žival, da bi jo ujel, ubil: lovec tjulnjev; lovci na kite / ekspr. lovci biriči so iskali rokovnjače
// pog. lovski čuvaj: zankarji so zbežali pred lovcem; dobiti službo lovca / grajski lovec; revirni lovec
2. nav. ekspr., navadno v zvezi z na kdor si zelo prizadeva, da si kaj pridobi: obstopili so ga lovci na avtograme; lovec na denar, odlikovanja / publ. lovci na daljave (smučarski) skakalci / lovci na zlato, za zlatom iskalci zlata / lovec na glave kdor išče strokovnjake, primerne za določeno delovno mesto, in jih poskuša prepričati, naj sprejmejo zaposlitev pri drugem delodajalcu
3. šah. šahovska figura, ki se giblje v diagonalnih smereh: vzeti kmeta z lovcem; raznobarvna lovca / črnopoljni lovec
4. lovsko letalo: lovci so se vzdignili v zrak; sovražni lovci in bombniki / reaktivni lovec
♦ 
etn. lovci na glave pri prvotnih ljudstvih zbiralci človeških glav pri napadu na sovražna plemena, da bi bile za trofeje; lov. lovec čaka lisico; voj. lovec v nekaterih državah vojak enote, izurjene za boj s tanki, za operacije v gorah ali za boj proti gverilcem; zgod. takrat je bil človek že lovec, ne več samo nabiralec
SSKJ²
madžárski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Madžare ali Madžarsko: madžarski jezik / madžarska nogometna reprezentanca / madžarska kuhinja
 
vet. madžarski ovčar; zgod. madžarska revolucija socialistična revolucija leta 1919 na Madžarskem
SSKJ²
magíster -tra m (í)
1. akademski naslov, ki ga podeli univerza ali visoka šola, za stopnjo nižji od doktorja: študirati za magistra; postati magister tekstilne tehnologije / magister farmacije kdor diplomira na fakulteti ali na oddelku za farmacijo / kot pristavek k imenu magister XY
// kdor ima magistrski naslov: inštitut želi zaposliti več doktorjev in magistrov
2. pog. (diplomirani) farmacevt: navodilo za uporabo zdravila mu je dal magister / kot nagovor gospod magister
3. nekdaj predavatelj, učitelj humanističnih znanosti: bil je prizadeven magister
// naslov človeka z najvišjo stopnjo akademske izobrazbe: magister teologije
♦ 
zgod. magister pri starih Rimljanih najvišji vojaški poveljnik konjenice ali pehote
SSKJ²
magnát -a m (ȃ)
nav. ekspr. zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat
 
zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski
Število zadetkov: 638