besedávelj -vlja m (á)
slabš. gostobeseden, zgovoren človek: besedavlji in puhloglavci
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
beséden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen; besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika
♦ jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik
2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden
1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen; besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika
♦ jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik
2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden
Pravopis
beséden -dna -o; bolj ~ (ẹ̑) neobč. biti zelo ~ gostobeseden, zgovoren
besédni -a -o (ẹ̑) ~ zaklad; ~a umetnost; ~a zveza
besédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
besédni -a -o (ẹ̑) ~ zaklad; ~a umetnost; ~a zveza
besédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pleteršnik
besẹ̑dən, -dna, adj. 1) Wort-: besedna plemena, die Redetheile, Cig. (T.); — 2) = zgovoren, beredt, beredsam, Cig., Jan.; gesprächig, Jan.
SSKJ²
besedíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ekspr. gostobeseden, zgovoren: bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava
ekspr. gostobeseden, zgovoren: bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava
Pravopis
besedíčen -čna -o; bolj ~ (í ȋ í; ȋ) redk. biti preveč ~ gostobeseden, zgovoren
besedíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) redk. gostobesednost, zgovornost
besedíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) redk. gostobesednost, zgovornost
SSKJ²
besedljív -a -o prid. (ī í)
star. gostobeseden, zgovoren: besedljiv trgovec / tako jezne in besedljive svoje žene še ni videl
star. gostobeseden, zgovoren: besedljiv trgovec / tako jezne in besedljive svoje žene še ni videl
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
SSKJ²
dokàz -áza m (ȁ á)
kar utemeljuje, podpira kako trditev: vsi dokazi govorijo proti vam; manjkalo mu je neizpodbitnih dokazov; predložiti, zbirati dokaze; trditev je podprl z dokazi; otipljivi, tehtni dokazi; dokazi za in proti; za to imamo že dovolj dokazov; zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen; priznal je pod pritiskom dokazov / dokaz o strokovnosti
♦ mat. aritmetični dokaz pri katerem se uporabljajo samo aritmetične operacije; direktni dokaz pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; geometrijski dokaz pri katerem se uporabljajo samo geometrijske konstrukcije; indirektni dokaz pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; pravn. nasprotni dokaz s katerim se ovrže kaka trditev; obremenilni, razbremenilni dokaz
// zunanji izraz, znamenje česa: to je zgovoren in prepričljiv dokaz, da je tvoja sodba napačna; dokaz ljubezni; v dokaz prijateljstva mu je podarila sliko
kar utemeljuje, podpira kako trditev: vsi dokazi govorijo proti vam; manjkalo mu je neizpodbitnih dokazov; predložiti, zbirati dokaze; trditev je podprl z dokazi; otipljivi, tehtni dokazi; dokazi za in proti; za to imamo že dovolj dokazov; zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen; priznal je pod pritiskom dokazov / dokaz o strokovnosti
♦ mat. aritmetični dokaz pri katerem se uporabljajo samo aritmetične operacije; direktni dokaz pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; geometrijski dokaz pri katerem se uporabljajo samo geometrijske konstrukcije; indirektni dokaz pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; pravn. nasprotni dokaz s katerim se ovrže kaka trditev; obremenilni, razbremenilni dokaz
// zunanji izraz, znamenje česa: to je zgovoren in prepričljiv dokaz, da je tvoja sodba napačna; dokaz ljubezni; v dokaz prijateljstva mu je podarila sliko
Celotno geslo
eSSKJ
SSKJ²
dvójništvo -a s (ọ̑) knjiž.
1. dvojnost: strah in pogum sta bila izraz njegovega dvojništva
2. izredna podobnost s kom, zlasti po zunanjosti: ta dva človeka sta zgovoren primer za dvojništvo
1. dvojnost: strah in pogum sta bila izraz njegovega dvojništva
2. izredna podobnost s kom, zlasti po zunanjosti: ta dva človeka sta zgovoren primer za dvojništvo
Celotno geslo
Etimološki
gọ̑vor -a m
SSKJ²
SSKJ²
jéz2 -a in -ú m, mn. jezôvi stil. jézi (ẹ̑)
naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo: delati jezove na reki; voda teče čez jez; betonski jez; jez pri elektrarni / ljudje varujejo zemljo pred vodo z jezovi nasipi, pregradami / utoniti v jezu v vodi ob jezu
// knjiž. ovira, zapreka: te dežele so bile jez proti turški ekspanziji / razum postavlja jezove čustvu
● ekspr. šele doma se mu je odprl jez zgovornosti je spet postal zgovoren
naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo: delati jezove na reki; voda teče čez jez; betonski jez; jez pri elektrarni / ljudje varujejo zemljo pred vodo z jezovi nasipi, pregradami / utoniti v jezu v vodi ob jezu
// knjiž. ovira, zapreka: te dežele so bile jez proti turški ekspanziji / razum postavlja jezove čustvu
● ekspr. šele doma se mu je odprl jez zgovornosti je spet postal zgovoren
SSKJ²
Pravopis
jezíčen2 -čna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) poud. ~i otroci |ki predrzno ugovarjajo, odgovarjajo|; star. ~ trgovec zgovoren, klepetav
jezíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
jezíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 71
Dostopnost