besedíčen -čna -o; bolj ~ (í ȋ í; ȋ) redk. biti preveč ~ gostobeseden, zgovoren
besedíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) redk. gostobesednost, zgovornost
Zadetki iskanja
Pravopis
SSKJ²
besedíčnost -i ž (ī)
ekspr. gostobesednost, zgovornost: neukrotljiva besedičnost dečkov; ženska besedičnost / jo bo že minila njena besedičnost jezikavost
ekspr. gostobesednost, zgovornost: neukrotljiva besedičnost dečkov; ženska besedičnost / jo bo že minila njena besedičnost jezikavost
SSKJ²
Pleteršnik
Pravopis
Prekmurski
jezìčnost -i ž jezičnost, zgovornost: protesztan-tje szo z-szvojov nevminevnov jezicsnosztjov 'seleli, da naj bi Jezuite z Vogerszkoga pretirali KOJ 1848, 93; protestantje szo zacsnili po szvoji navadi z szvojov neminovnov jezicsnosztjov prouti Ferdinandi III. szauricati KOJ 1914, 137
Celotno geslo
Frazemi
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
beséda gré kómu težkó z jezíka, bíti óstrega jezíka, bíti strupénega jezíka, brez dláke na jezíku, bŕzdati jêzik, dobíti píko na jezíku, dólg jêzik, držáti jêzik za zobmí, govoríti ísti jêzik, iméti [dôbro] namázan jêzik, iméti dólg jêzik, iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép, iméti jêzik kot káča, iméti jêzik óster kot mèč, iméti kàj na jezíku, iméti kàj na kôncu jezíka, iméti nabrúšen jêzik, iméti óster jêzik, iméti píko na jezíku, iméti strupén jêzik, jêzik srbí kóga, jêzik têče kómu kàkor mlín, jêzik za zóbe, káčji jêzik, máčka je snédla jêzik kómu, na jezíku méd, v sŕcu léd, nájti skúpni jêzik, namázan jêzik, ne iméti dláke na jezíku, ti je múca jêzik snédla, ugrízniti se v jêzik, vzéti kómu besédo z jezíka
SSKJ²
komíjevski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na komije: komijevska zgovornost / ekspr. sprejel jih je s komijevskimi pokloni
nanašajoč se na komije: komijevska zgovornost / ekspr. sprejel jih je s komijevskimi pokloni
SSKJ²
malobesédnost -i ž (ẹ̑)
redkobesednost: njegovo malobesednost je bolj cenil kot zgovornost nekaterih drugih znancev / malobesednost odgovora
redkobesednost: njegovo malobesednost je bolj cenil kot zgovornost nekaterih drugih znancev / malobesednost odgovora
SSKJ²
monológ -a m (ọ̑)
daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor: njegova zgovornost se je kazala v dolgih monologih / po monologu so igralca kar dvakrat klicali na oder / dramski, lirski monolog
♦ lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori
// ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: sram ga je bilo, ker so nekateri slišali njegov monolog
daljši govor ene osebe, navadno kot del dialoga, samogovor: njegova zgovornost se je kazala v dolgih monologih / po monologu so igralca kar dvakrat klicali na oder / dramski, lirski monolog
♦ lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori
// ekspr. govorjenje sebi, navadno glasno: sram ga je bilo, ker so nekateri slišali njegov monolog
SSKJ²
premotíti in premótiti -im dov. (ī ọ́) nav. ekspr.
1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila
2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom
// prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel
3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer
4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost
● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal
1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila
2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom
// prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel
3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer
4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost
● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal
- premóten -a -o:
marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu
Pleteršnik
Prekmurski
SSKJ²
Pravopis
Pravopis
zgovóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; poud. ~ dokaz |nedvoumen, prepričljiv|; Otrok je zelo ~
zgovórnost -i ž, pojm. (ọ́)
zgovórnost -i ž, pojm. (ọ́)
SSKJ²
zgovórnost -i ž (ọ́)
lastnost zgovornega človeka: znan je zaradi svoje zgovornosti; ženska zgovornost; zgovornost in molčečnost / vsi so se čudili zgovornosti tega zadržanega človeka / z vso zgovornostjo jih je skušal prepričati / zgovornost dokazov, podatkov
lastnost zgovornega človeka: znan je zaradi svoje zgovornosti; ženska zgovornost; zgovornost in molčečnost / vsi so se čudili zgovornosti tega zadržanega človeka / z vso zgovornostjo jih je skušal prepričati / zgovornost dokazov, podatkov
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
zgovǫ́rnost, f. die Gesprächigkeit, die Redseligkeit; — die Beredsamkeit, die Wohlredenheit, Mur., V.-Cig., Jan., nk.
Prekmurski
zgovòrnost -i ž zgovornost: Érseki, steri je szrecsen bio z zgovornosztjov nazáj pripelati KOJ (1914), 126
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost