- praznik ob godu svetega Martina 11. novembra, ko se po legendi mošt spremeni v novo vino
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
martínovo martínovega samostalnik srednjega spola [martínovo]
Celotno geslo
eSSKJ
napítnica napítnice samostalnik ženskega spola [napítnica]
- 1. slovesne besede, s katerimi se nazdravi, vošči; SINONIMI: zdravica, zdravljica
- 1.1. pesem, s katero se nazdravi, vošči; SINONIMI: zdravica, zdravljica
- 1.2. pijača, s katero se nazdravi, vošči; SINONIMI: zdravica, zdravljica
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
ložírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. (začasno) stanovati, biti nastanjen: štab je ložiral v zidanici; kje pa ložiraš, kadar prideš v mesto
knjiž. (začasno) stanovati, biti nastanjen: štab je ložiral v zidanici; kje pa ložiraš, kadar prideš v mesto
SSKJ²
pokúšati -am nedov. (ú)
dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokušati jedi in pijače; strokovno pokušati / pokušal je grozdje, če je že dovolj zrelo / ekspr.: v zidanici so pokušali novo vino pili; pazi, da ne boš preveč pokušal, ko boš pretakal
// ekspr., navadno z nikalnico malo piti, jesti: jej, nikar samo ne pokušaj; kosilo je le pokušala
dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo: pokušati jedi in pijače; strokovno pokušati / pokušal je grozdje, če je že dovolj zrelo / ekspr.: v zidanici so pokušali novo vino pili; pazi, da ne boš preveč pokušal, ko boš pretakal
// ekspr., navadno z nikalnico malo piti, jesti: jej, nikar samo ne pokušaj; kosilo je le pokušala
SSKJ²
pokuševálec -lca [pokuševau̯ca tudi pokuševalca] m (ȃ)
strokovnjak za pokušnjo: pokuševalec kruha, vina
// kdor kaj pokuša: pokuševalci v zidanici so hvalili vino
strokovnjak za pokušnjo: pokuševalec kruha, vina
// kdor kaj pokuša: pokuševalci v zidanici so hvalili vino
SSKJ²
sŕkati -am nedov. (ŕ ȓ)
1. spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo sikajoči glasovi: srkati vroč čaj iz skodelice; pri jedi srka in mlaska / srkati sok iz pomaranče / čebele srkajo med iz cvetov
2. ekspr. piti v majhnih požirkih: srkale so liker in se pogovarjale; počasi je srkal kavo in opazoval mimoidoče / zbrali so se v zidanici in srkali novo vino pili
3. sprejemati vase: goba srka vodo; korenine srkajo vlago iz zemlje
● ekspr. otrok je srkal njegove besede pazljivo ga je poslušal; ekspr. zasopel je srkal čisti gorski zrak vdihaval; pog., ekspr. rad ga srka pije (alkoholne pijače)
1. spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo sikajoči glasovi: srkati vroč čaj iz skodelice; pri jedi srka in mlaska / srkati sok iz pomaranče / čebele srkajo med iz cvetov
2. ekspr. piti v majhnih požirkih: srkale so liker in se pogovarjale; počasi je srkal kavo in opazoval mimoidoče / zbrali so se v zidanici in srkali novo vino pili
3. sprejemati vase: goba srka vodo; korenine srkajo vlago iz zemlje
● ekspr. otrok je srkal njegove besede pazljivo ga je poslušal; ekspr. zasopel je srkal čisti gorski zrak vdihaval; pog., ekspr. rad ga srka pije (alkoholne pijače)
SSKJ²
stiskálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na stiskanje: stiskalni stroj; stiskalna naprava; stiskalno orodje / stiskalni prostor v zidanici
nanašajoč se na stiskanje: stiskalni stroj; stiskalna naprava; stiskalno orodje / stiskalni prostor v zidanici
SSKJ²
užitkáriti -im nedov. (á ȃ) ekspr.
težiti za uživanjem, užitki, močno uživati: užitkariti na morju, v zidanici; užitkariti ob hrani / užitkariti na različne načine
težiti za uživanjem, užitki, močno uživati: užitkariti na morju, v zidanici; užitkariti ob hrani / užitkariti na različne načine
SSKJ²
veselíti -ím nedov. (ī í)
1. delati, povzročati, da je kdo vesel: pogled na bela pobočja jih veseli; vsa slava, ki jo je dosegel, ga ne veseli več; uspehi otrok starše veselijo / povedal je, kaj ga na njih, pri njih najbolj veseli
// s smiselnim osebkom v tožilniku, z odvisnim stavkom izraža pozitiven čustveni odnos do česa: veseli nas, da delo napreduje; od srca, v resnici ga veseli, da so se pobotali / veselilo bi me, če bi se o tem lahko kdaj pogovorili želim si, da bi se / kot vljudnostna fraza: veseli nas, da ste nas počastili z obiskom; veseli me, da vas vidim
// v medmetni rabi izraža pozitivno mnenje, soglašanje: jutri grem na Triglav. Me veseli / kot vljudnostna fraza ob pohvali lepo smo se imeli pri vas. Me veseli; kot vljudnostna fraza pri predstavljanju Janez Koren. Me veseli
2. vzbujati pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj, ukvarjanje s čim prijetno, zaželeno: kmetovanje, poklic ga veseli; veseli ga zgodovina / pijača ga ne veseli več ne čuti več potrebe po njej; goji različno sadje, veselijo ga zlasti jabolka najbolj se ukvarja z njimi
● ne veseli me iti v takem vremenu od doma ne grem rad, ne želim iti
1. delati, povzročati, da je kdo vesel: pogled na bela pobočja jih veseli; vsa slava, ki jo je dosegel, ga ne veseli več; uspehi otrok starše veselijo / povedal je, kaj ga na njih, pri njih najbolj veseli
// s smiselnim osebkom v tožilniku, z odvisnim stavkom izraža pozitiven čustveni odnos do česa: veseli nas, da delo napreduje; od srca, v resnici ga veseli, da so se pobotali / veselilo bi me, če bi se o tem lahko kdaj pogovorili želim si, da bi se / kot vljudnostna fraza: veseli nas, da ste nas počastili z obiskom; veseli me, da vas vidim
// v medmetni rabi izraža pozitivno mnenje, soglašanje: jutri grem na Triglav. Me veseli / kot vljudnostna fraza ob pohvali lepo smo se imeli pri vas. Me veseli; kot vljudnostna fraza pri predstavljanju Janez Koren. Me veseli
2. vzbujati pozitiven odnos, zaradi katerega se zdi kaj, ukvarjanje s čim prijetno, zaželeno: kmetovanje, poklic ga veseli; veseli ga zgodovina / pijača ga ne veseli več ne čuti več potrebe po njej; goji različno sadje, veselijo ga zlasti jabolka najbolj se ukvarja z njimi
● ne veseli me iti v takem vremenu od doma ne grem rad, ne želim iti
- veselíti se
1. biti v stanju veselja: ljudje se veselijo ali jokajo; vsi so veseli, veselite se še vi / ekspr. z njim se veseli, kar živi
// delati stvari, ki vzbujajo, izražajo veselo razpoloženje: gledal je otroke, kako se veselijo na travniku; veseliti se s sosedi v zidanici; hrupno se veseliti
2. biti v stanju prijetnega pričakovanja česa: veseli se počitnic; veseliti se pomladi, potovanja; veseli se, da se bo peljala z njim
// imeti pozitiven čustveni odnos do česa: veseli se napredka; veseli se tujega uspeha; od srca se veseli lepe knjige; daril se veseli kot otrok
● ekspr. še danes se veseli čvrstega zdravja je zdrav; bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi; ekspr. prezgodaj si se veselil kar si pričakoval, se ni izpolnilo
- veselèč -éča -e:
jadrali so, veseleč se, da so si rešili življenje; veseleča se družba
ePravopis – Slovenski pravopis
Celotno geslo
ePravopis
kralj
Predlog
kralja samostalnik moškega spolavladarski naziv
najpomembnejši ali najuspešnejši moški v skupini ali družbi
šahovska figura
igralna karta s podobo kralja
slovenska bajeslovna oseba
IZGOVOR: [král’], rodilnik [králja]
BESEDOTVORJE: kraljev
ZVEZE: kralj/Kralj Matjaž, kralj cvička
PRIMERJAJ: Sveti trije kralji
Slovenski pravopis
Pravopis
martinováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; martinovánje; -àt (á ȗ) |proslavljati letni pridelek, zlasti vinski|: ~ v zidanici
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
Celotno geslo
Vezljivostni G
hécati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, knjižno pogovorno
kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je hecal (z njim).
/Prav že nesramno/ se je hecal (z njim).
Celotno geslo
Vezljivostni G
pokúšati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za ugotavljanje kakovosti dajati v usta kaj / malo česa
Pokušali so jedi in pijače.
Pokušali so jedi in pijače.
2.
čustvenostno, navadno z nikalnico kdo/kaj (pre)malo piti, jesti kaj
Jej, nikar samo ne pokušaj.
Jej, nikar samo ne pokušaj.
Celotno geslo
Vezljivostni G
šalíti se in šáliti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj imeti neresen pogovor
/Prav že nesramno/ se je šalil (z njim).
/Prav že nesramno/ se je šalil (z njim).
Celotno geslo
Vezljivostni G
veselíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati se vesel-o/-ega
/Pri takšnem življenju/ se ljudje lahko veselijo ali jokajo.
/Pri takšnem življenju/ se ljudje lahko veselijo ali jokajo.
2.
kdo/kaj veselo odzivati se zaradi koga/česa
Veselili so se poletja in počitnic.
Veselili so se poletja in počitnic.
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému
Število zadetkov: 16
Dostopnost