Fran > SSKJ

1. 1. narediti kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti gib; ponoviti napad, nastop; ponoviti postopek, preiskavo; vajo je treba desetkrat ponoviti / publ. naš tekmovalec je ponovil lanski uspeh dosegel enak uspeh kot lani
   // reči, povedati kaj še enkrat po čem drugem iste vrste: ponoviti besedo, vprašanje; ponovi, če si upaš; ponovil je, kar je napisal; kako ste rekli, bi hoteli ponoviti / ponovi za menoj; mehanično je ponovil za očetom / zelo me je prizadelo, kar sem včeraj izvedel in kar ste mi danes ponovili
2. 2. ped. v mislih obnoviti ali govoriti učno snov za boljše obvladanje: fiziko mora še ponoviti; pred poukom je ponovil lekcijo
   ● zastar. v tem času so ponovili grad obnovili; ekspr. ponoviti od besede do besede dobesedno; natančno

ponovíti se nastopiti, zgoditi se še enkrat po čem drugem iste vrste: bolezen se je ponovila; s tem so želeli preprečiti, da se podobni incidenti ne bi ponovili; brezoseb. ponovilo se ji je
● preg. če spomladi grmi, se zima ponovi

ponovljèn -êna -o: ponovljena beseda; ponovljena rana se slabo celi; ponovljeno vprašanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. 1. narediti, povzročiti, da se kdo zelo začudi: s svojim ravnanjem je vse presenetil; presenetila ga je z dobrimi ocenami, novimi predlogi; neprijetno, prijetno presenetiti / vaš dopis nas je presenetil
2. 2. evfem. zalotiti, ujeti: miličniki so tatu presenetili pri kraji; mati ga je presenetila, ko je brskal po njenih predalih
3. 3. narediti, povzročiti, da kaj doleti koga nepripravljenega: ko so se vračali domov, jih je presenetil dež; zgodnja zima jih je presenetila / nič nas ne sme presenetiti
   ● publ. moštvo je na tej tekmi presenetilo je zelo dobro igralo; je nepričakovano zmagalo

presenéčen -a -o: presenečen človek; pogledal je s presenečenim izrazom na obrazu; presenečen je obstal; biti neprijetno, prijetno, ekspr. rahlo presenečen; prisl.: presenečeno pogledati, vprašati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. 1. z gibi glave navzdol in navzgor izraziti soglasje: na vprašanje, če sme kaditi, je prikimal / prikimala mu je z glavo
   ● ekspr. prikimal je vsaki njegovi zahtevi soglašal je z njo
   // redko pokimati: prikimati komu v pozdrav, v priznanje
2. 2. ekspr. počasi, okorno priti: prikimali so za nami; pren. v deželo je prikimala starka zima

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. 1. sneg, primeren, ugoden za sankanje: sankati se po sanincu; obetala se je lepa zima z dobrim sanincem
2. 2. nar. v sneg narejena ozka pot; gaz: saninec jih je pripeljal do samotne kmetije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. 1. porabiti za kurjenje, ogrevanje: skuriti manj vreden les, veje; če bo huda zima, bo še pohištvo skuril / skuriti v peči
   // v ognju uničiti: skuriti dokumente, slike
2. 2. pog. ogreti, segreti: teh prostorov ni mogoče skuriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. 1. ki je iz snega: zavetišče so si naredili iz sneženih kvadrov; sneženi zameti snežni zameti; snežene kepe
2. 2. za katerega je značilno veliko snega: lani je bila zima zelo snežena / snežen dan
3. 3. ki je pokrit s snegom: sneženi vrhovi planin; snežena pokrajina / ekspr. glavo je imela že čisto sneženo
   ● sneženi mož iz snega narejena igrača, ki ponazarja človeško postavo; snežene kepe okrasni grm z belimi cveti v kroglastih socvetjih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. 1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: bolnik trpi; zaradi poškodbe trpi že več let; potrpežljivo, vdano trpeti / trpeti zaradi občutka manjvrednosti, zapuščenosti; ob spominu nanj je zelo trpela; trpeti po nedolžnem / duševno, telesno trpeti / preh. trpeti bolečine
2. 2. preh. biti deležen kakega negativnega, neugodnega telesnega, gmotnega stanja: trpeti lakoto, pomanjkanje, revščino
3. 3. biti deležen neugodnega družbenega položaja: trpeti pod tujo oblastjo; stoletja so trpeli v suženjstvu
   // biti deležen česa negativnega, neugodnega sploh: trpeti izgubo, škodo; trpeti krivico; dolgo je trpela zasmehovanje / star. stroške trpi lastnik sam plača, poravna
4. 4. nav. ekspr., navadno v zvezi z za imeti bolezen, kot jo izraža določilo: trpeti za jetiko, malarijo; že več let trpi za nespečnostjo / publ. trpi na kroničnem katarju za kroničnim katarjem
5. 5. navadno s prislovnim določilom biti deležen slabih, škodljivih vplivov, učinkov: na slabi cesti trpijo kolesa in vzmeti; zidovi trpijo zaradi vlage / mesto je precej trpelo zaradi letalskih napadov / zaradi številnih obiskov trpi delo
6. 6. ekspr. biti prizadet, manjši zaradi vplivov, učinkov česa slabega, nezaželenega: kakovost ne bi smela trpeti; pri tem je trpel razvoj / zaradi tega naš ponos, ugled trpi
7. 7. preh., nav. ekspr. dovoljevati zadrževanje v svoji bližini: samo domače trpi ob sebi, pri sebi; trpeli so jo iz vljudnosti / petelin ne trpi drugih petelinov / te rastline ne trpijo druga druge
   // navadno z nikalnico imeti zelo odklonilen odnos do koga: takih ljudi ne trpi / psov ne more trpeti; zaradi dekleta se ne moreta trpeti / opravljanja, podtikanja ne trpi; v stanovanju ne trpi vonja po tobaku
   // ne kazati na zunaj vznemirjenosti, čustvene napetosti: njeno samovoljo mirno trpi / ni trpel, da bi kdo hodil za njim; niti tega ne trpi, da kdo izgovori njeno ime
8. 8. star. ohranjati se, biti trpežen: tako premazan les dolgo trpi
9. 9. star. trajati: zima že dolgo trpi; to bo trpelo do torka
   ● ekspr. njegove besede niso trpele ugovora ni dovolil, da bi mu ugovarjali; ekspr. hodi lepo oblečena, ne da bi njen žep preveč trpel ne da bi jo veliko stalo; vse življenje je trpela za otroke se zelo trudila, delala zanje; zastar. ni ga trpelo doma ni vzdržal doma; trpi kot žival zelo veliko, naporno dela

trpèč -éča -e: trpeč človek; trpeče srce; prisl.: trpeče se nasmehniti; sam.: imeti čut za trpeče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. 1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
   // ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce
2. 2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
3. 3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
4. 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
   ● slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
   ♦ bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu

vólčje prisl.: volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. 1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se začetka česa: zamujati pouk, sestanke; vsak dan zamuja predavanja
   // zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se česa: pogosto zamuja prvo dejanje predstave
   // zaradi prepoznega prihoda kam ne dobivati več česa kje: redno zamujati prvi jutranji vlak
2. 2. nepreh. prihajati kam pozneje, kot je določeno: čeprav je stanoval blizu šole, je zamujal; ves teden zamujati po pol ure / letalo, vlak zamuja ima zamudo
3. 3. nepreh. začenjati se, nastopati pozneje, kot se predvideva, pričakuje: letos zima zamuja; žetev precej zamuja / publ. gradnja podhoda zamuja poteka počasneje, kot je predvideno; se še ni začela, kot je bilo določeno
4. 4. ne delati česa, ne začenjati delati česa v času, kot se predvideva, pričakuje: gradbeno podjetje zamuja z deli; ne bi smeli zamujati s škropljenjem / zamujati roke / zamujati s knjigo napisati, izdati jo pozneje, kot se predvideva, pričakuje
5. 5. ekspr. ne doživljati, ne delati tega, kar bi lahko v določenem času: vse življenje je zamujal
   // ne izrabljati, ne izkoriščati: zamujati priložnost za uveljavitev / gostje ne zamujajo lepih sprehodov po parku hodijo na lepe sprehode po parku
6. 6. s svojo prisotnostjo, početjem ovirati koga pri njegovem delu; muditi: pride na obisk in nas zamuja; kaj ga zamujaš s temi zadevami

zamújati se 
1. 1. ostajati, zadrževati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje: povabili so ga, naj ostane, a se ni maral zamujati
   // ostajati, zadrževati se kje: kdo bi hodil tako daleč in se zamujal kdove koliko časa
2. 2. v zvezi s s, z porabljati za koga ali kaj daljši čas, kot se predvideva, pričakuje: premalo časa imajo, da bi se zamujali s podrobnostmi; imam dosti dela, ne utegnem se zamujati z vami

zamujajóč -a -e: redno zamujajoč avtobus, je nehal kupovati mesečno vozovnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

máčehovsko prisl.: mačehovsko skrbeti za koga; (po) mačehovsko ravnati s kom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

1. 1. določna oblika od majhen:
   1. a) mali in veliki kazalec; razložiti male krožnike; odsekati si mali prst; zvoniti z malim zvonom; male in velike črke; otroci jedo pri mali mizi, odrasli pa pri veliki; velika in mala začetnica; mala žlička; v svojem malem stanovanju; mala vrata
   2. b) pog.: mali golaž; malo pivo
   3. c) spori v malih kolektivih; mali narodi
   4. č) topovi z malimi dometi
   5. d) poznal je njegove male in velike sposobnosti; te male spremembe nas ne bodo rešile
   6. e) z malimi otroki se je rajši igrala kot z velikimi; kaj dela tvoj mali sin
   7. f) mala kmetija, trgovina; male tovarne se združujejo z velikimi / mali kmet; mala buržoazija drobna buržoazija
      // mali uradniki / mala kmečka, zemljiška posest drobna posest
   8. g) male in velike napake
   9. h) naveličal sem se tega malega, skromnega življenja / Mala Azija; Mala vas; kot pristavek k imenu Pipin Mali
2. 2. v zvezi mala potreba izločanje seča: mala in velika potreba / opraviti, opravljati malo potrebo; iti na malo potrebo
   ● nar. mali božič praznik (svetih) treh kraljev; mali bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; publ. mali človek človek brez važnejšega družbenega položaja in brez velikega premoženja; publ. mali ekran televizija; mali golf golf na manjšem igrišču s poenostavljeno tehniko igranja; mali hlapec hlapec, ki opravlja lažja, preprostejša dela; (mali) oglas krajša objava, obvestilo v časopisu v zvezi s trgovskimi posli, službo, osebnimi zadevami; (mali) oglasi rubrika v časopisu s takimi obvestili; ekspr. imeti kaj v malem prstu dobro znati, poznati kaj; star. mali srpan julij; mali stric očetov ali materin bratranec; star. mali traven april; mali voz ozvezdje v obliki voza, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; publ. mala Evropa devet evropskih držav, ki so povezane v Evropsko gospodarsko skupnost; nar. mala južina popoldanska malica; nar. mala maša mali šmaren; mala matura nekdaj zaključni izpit po nižji srednji šoli; mala plošča gramofonska plošča s premerom 17 cm; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; ekspr. biti v malih nebesih zelo srečen; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju
   ♦ anat. mali možgani del možganov za ravnotežje; mali krvni obtok del krvnega obtoka, pri katerem teče kri skozi pljuča; mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; astr. mali planet asteroid; Mali medved ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejša zvezda je Severnica; bot. mali zimzelen; mala kopriva; mala štorovka; etn. mali kruhek pecivo iz ržene moke in medu, oblikovano navadno v izrezljanih lesenih modelih; fiz. mala kalorija enota za merjenje toplote, tisočina kalorije; gled. mali oder gledališče, ki uprizarja krajša, modernistična, eksperimentalna gledališka dela; lov. mali lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mala divjad manjša in zaradi načina lova manj pomembna divjad; muz. mali f četrti ton v mali oktavi; rel. mali greh kršitev božje postave v majhni stvari ali v veliki stvari, pa ne z jasnim spoznanjem in popolnim privoljenjem; mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; soc. mali kmet kmet, ki ima navadno do 5 ha zemlje; mali lastnik drobni lastnik; šah. mala rokada rokada na kraljevo stran; šport. mali nogomet nogomet, pri katerem igra samo sedem igralcev na sorazmerno manjšem igrišču; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; zgod. mala antanta zveza med Čehoslovaško, Jugoslavijo in Romunijo po prvi svetovni vojni; zool. mali skovik; mala rovka

máli -a -o sam.: pog. ta mali je še v plenicah mali; evfem. ta mali moški spolni ud; mali, pridi sem; evfem. ta mala žensko spolovilo; janez, pisano z malo; malo in veliko se je zbiralo; vzeli so mu še tisto malo, kar je imel; že od malega je tak od otroških let; redko z malega je tako navajen od malega, od otroških let; nar. s to stvarjo smo na malem malo je je še ostalo, skoraj smo jo porabili; ekspr. malo po malem je začelo deževati pomalem; v malem je počenjal to, kar so delali drugi v velikem; z malim je zadovoljen; popil je nekaj malega; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; ekspr. zima je bila do malega brez snega skoraj; pog. vredno je po ta malem tisoč dinarjev najmanj tisoč dinarjev; Slovenija je Evropa v malem; preg. iz malega raste veliko; preg. kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni; prim. majhen, mala, mali m, malo, manj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

nahúditi se, tudi nahudíti se razjeziti se: oče se je zelo nahudil nad njim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

obvéšen -a -o: bil je ves obvešen z odlikovanji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

okrútno prisl.: okrutno so ga umorili; okrutno so ga zasmehovali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

pomladánsko prisl.: pomladansko oblečen; pomladansko svež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 4. 6. 2024.