Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
zločínec -nca m (ȋ) storilec zločina, zločinov: kaznovati, ovaditi, preganjati, prijeti zločinca; hud zločinec / vojni zločinec
SSKJ
bég1 -a m (ẹ̑) 
  1. 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj
    // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz stvarnosti, od življenja
    ●     publ. zločinec je na begu ga še niso prijeli
  2. 2. knjiž. hitro časovno odmikanje: beg časa, let / beg valov
    ♦     astr. beg osvetij medsebojno oddaljevanje osvetij; ekon. beg z dežele odseljevanje ljudi v mesta
SSKJ
lisíca -e ž (í) 
  1. 1. psu podobna zver rdečkasto rjave barve s košatim repom: lisica bevska, laja; lisica je požrla, vzela kokoš; nastaviti lisici past; lov na lisico; biti zvit kot lisica / ekspr. lisica zvitorepka
    ●     ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda
    // lisičja samica: lisica in lisjak
  2. 2. pog. lisičje krzno: imeti lisico okoli vratu; plašč, obrobljen z lisico / srebrna lisica krzno severne lisice, dobljeno pozimi
  3. 3. ekspr. zvit, prebrisan človek, zlasti ženska: ne zaupam ji, to je lisica / zvita lisica
  4. 4. mn. priprava za vklepanje aretirancev, zapornikov: imeti lisice na rokah; natakniti, sneti komu lisice; razkleniti lisice / zločinec je bil v lisicah
    ♦     šport. lov na lisico razvedrilno smučanje, pri katerem udeleženci zasledujejo in iščejo izurjenega smučarja, ki predstavlja lisico; radioamatersko tekmovanje, pri katerem se z radijskimi sprejemniki iščejo skrite radijske oddajne postaje; zgod. lisica srednjeveška mučilna priprava za stiskanje palcev; zool. morska lisica velika nevarna morska riba z mečasto podaljšano repno plavutjo, Alopias vulpes; puščavska lisica majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji; fenek; obtečajna, polarna ali severna lisica v tundri živeča lisica, ki ima poleti pepelnat, pozimi bel kožuh, Alopex lagopus
SSKJ
zamêsti -mêtem tudi -mêdem dov., zamêtel in zamétel zamêtla tudi zamêdel in zamédel zamêdla, stil. zamèl zamêla (é) 
  1. 1. brezoseb. s snegom, padlim v veliki količini
    1. a) zakriti, prekriti: avtomobil je zametlo; zametlo je vse ceste in križišča; če ne gremo naprej, nas bo zametlo / hišo je zametlo do strehe / snega je zametlo do oken nametlo
      // v osebni rabi sneg je zametel vse poti
    2. b) narediti, da kaj ni dostopno, prehodno: zametlo je vse dohode / v gorah jih je zametlo, da so odrezani od sveta / v osebni rabi sneg je zametel prehod, progo
  2. 2. z nošenjem, prenašanjem česa kam zabrisati: burja je zametla njihove sledi v snegu; veter je zametel stopinje v pesku
    ●     ekspr. zločinec je zametel vse sledove zabrisal
    zametèn tudi zamedèn -êna -o: zameteni avtomobili; bila sta zametena v koči; do oken zametene hiše
SSKJ
zapéti -pôjem dov., zapój zapójte tudi zapôj zapôjte; zapél (ẹ́ ó) 
  1. 1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: zapel bi, če bi znal; od veselja zapeti; glasno, veselo, žalostno zapeti
    // preh. izraziti, posredovati določeno besedilo s petjem: zapeti budnico, zdravljico, žalostinko / zapeti (pesem) o ljubezni / elipt., pog. zapeti katero / zapel je: Žive naj vsi narodi
    ♦     muz. zapeti lestvico, melodijo
  2. 2. začeti peti: globoko je vdihnil in zapel; ko se je znočilo, so fantje zapeli / zapeti ob spremljavi klavirja
  3. 3. ekspr. izraziti misli v vezani besedi: pesnik je zapel o svojih čustvih / kdo je v slovenščini prvi zapel to verzno obliko spesnil; pren., pesn. zapoj, duša, o bolesti
  4. 4. ekspr. pojoče reči, povedati: sprevodnik je zapel ime postaje / dobro jutro, je zapel sosed
    // reči, povedati sploh: zapel je celo tožbo; knjiž. pošteno mu jih je zapel zelo ga je oštel
  5. 5. oglasiti se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju so zapele ptice; petelin je dvakrat zapel
    // ekspr. dati, oddati značilen zvok: rog, struna, zvon zapoje; ura na steni je zapela / vile so zapele, ko so udarile ob tla / motor je zapel zabrnel; vsake toliko časa zapoje telefon zazvoni
    // izraža začetek dejanja, dejanje, kot ga določa sobesedilo: prišlo je poletje in kose so zapele / če se žival upira, zapoje bič, palica je tepena; v gozdu je zapela sekira se je začelo sekati; pred mrakom je zapel veter in se prelevil v vihar začel pihati
    ●     star. bili so zadolženi in boben je zapel njihovo premoženje je šlo na dražbo; star. na Laškem je zapel boben se je začela vojna; star. vstal je, preden je zapel petelin zelo zgodaj; ekspr. zapel je petelin na strehi začelo je goreti; ekspr. srce mu je zapelo zelo se je razveselil; evfem. zvon mu je zadnjič zapel umrl je; žarg. ujeti zločinec je končno zapel začel govoriti o svojem dejanju; pesn. petelin je zapel beli dan s petjem naznanil, da se dani; ekspr. zapeti komu hvalo zelo ga pohvaliti; star. zapeti novo mašo postati duhovnik; star. če ne boš ubogal, ti bom zapel drugo pesem te bom natepel, pretepel
    zapét -a -o: zapeta beseda; zapeta pesem
SSKJ
okoréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž.  
  1. 1. otrpniti, odreveneti: prsti so mu od mraza okoreli
    ♦     med. postati zaradi organskih sprememb manj in počasneje gibljiv
  2. 2. postati nesposoben za sprejemanje novosti: duševno okoreti / vsaka organizacijska oblika počasi okori
    okorèl in okorél -éla -o: okorel organizacijski aparat; okoreli sklepi
    ●     publ. okorel zločinec nepoboljšljiv
SSKJ
zabrísati -bríšem dov., tudi zabrisála (í ȋ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da je kaj
    1. a) manj vidno, opazno: dež je zabrisal napis; veter je zabrisal sledove v snegu / s senčenjem zabrisati pomanjkljivosti risbe / zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo; čas je zabrisal razlike v vzgoji
    2. b) manj jasno, razločno: megla je zabrisala obrise hiš / s frazami zabrisati bistvo stvari
  2. 2. narediti, da kdo česa ne more opaziti, odkriti: zabrisal je dokaze o svoji krivdi; zločinec je zabrisal vse sledove
  3. 3. ekspr. vreči, zagnati: zmečkal je papir in ga zabrisal v koš / zabrisati koga iz gostilne / zabrisati koga iz službe odpustiti
    ●     žarg., šol. profesor ga je zabrisal pri izpitu negativno ocenil
    zabrísan -a -o: zabrisane sledi; zabrisana svetloba medla, motna
SSKJ
habituálen -lna -o prid. (ȃ) med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba
// jur. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec
SSKJ
bestiálen -lna -o prid. (ȃ) ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor; bestialna krutost; bestialno sovraštvo
    bestiálno prisl.: zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi
SSKJ
maloléten -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. ki (še) ni polnoleten; mladoleten: maloletni zločinec
SSKJ
grlorézec -zca m (ẹ̑) ekspr., redko morilec, zločinec: bil je vodja grlorezcev
SSKJ
hudodélec -lca m (ẹ̑) storilec kaznivega dejanja, zločinec: prijeti, zaslišati hudodelca; umrli je bil žrtev patološkega hudodelca; zahrbten, zakrknjen hudodelec / šalj. zasačil je mladega hudodelca, ki je plezal na jablano
♦ jur. album hudodelcev
SSKJ
hudodélnik -a m (ẹ̑) star. storilec kaznivega dejanja, zločinec: kaznovati, zasledovati hudodelnika; na smrt obsojeni hudodelnik
Število zadetkov: 13