Zadetki iskanja
Pravopis
Prekmurski
jálnost -i ž krivičnost, zlobnost: Blásen je, steroga jálnoſzt jeſzte odpücsena SM 1747, 95; Vſzakovacska jálnoſzt je vnyegovom ſzrczi KŠ 1754, 55; z-szrczá cslovecsega zhájajo .. jálnoſzt KM 1783, 53; nego jálnoſzti zlo delo SM 1747, 67; Operi me zmoje jálnoſzti KŠ 1754, 232; vu kom jálnoſzti nega KŠ 1771, 267; Vari náſz Od toga ſzvêta jálnoſzti BRM 1823, 2; Vcsi nász zavr'zti Kak mre'ze jálnoſzti KAJ 1848, 5; kai vſzoi vraiſoi jálnoſzti proti ſztánoti morete SM 1747, 26; teda odpuſztis ti jálnoſzt moih grehov SM 1747, 95; Grejsniczke .. Steri jálnoſzt ti, oh Goszpoud! Odpiſztis KŠ 1754, 254; známo jálnoſzt oni, ki ſzo KŠ 1771, A2b; To ſzvêta jálnoſzt zavr'zi BRM 1823, 3; Vidimo eti vraj'so jálnoſzt KM 1796, 7; Ovo jaſz ſzem vu jálnoſzti popriel SM 1747, 7; Toga hitro Vrág na hüdo Po jálnoſzti zapela KŠ 1754, 252; kakda bi ga vu jálnoſzti zgrabili KŠ 1771, 146; hi'ze bli'znyega ſzhüdov jálnoſztyov ne popajüjmo KŠ 1754, 59; Ali ni ovi ſzvojim jálnoſztjom ſzo nej mogli skouditi KŠ 1771, A3a; Vö je pouzvao Abela z-jálnoſztyom na polé KM 1796, 9; Napunyeni, puni z jálnoſztyov KŠ 1771, 449; Vüszta nyegova szo puna z preklésztvom, z jálnosztjov TA 1848, 8; poklácſi naſſe jálnoſzti KŠ 1754, 134; Goſzpoud, ti odpüſcsas grehe, i jálnoſzti onim SM 1747, 58
SSKJ²
síliti -im nedov. (í ȋ)
1. s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: siliti koga delati, k delu; siliti otroka, naj jé; silil se je, da bi zaspal; siliti se z jedjo, pijačo / siliti koga v zakon
// povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: okoliščine nas silijo, da tako ravnamo / bolezen jo sili v posteljo
2. navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu
a) iti, priti kam: živina sili v koruzo; nikar ne sili v tem slabem vremenu na pot; otrok sili ven, med vrstnike / sovražna vojska sili vedno bolj proti mestu / ekspr. mladi silijo v šole, tovarne / ekspr. nikar tako ne sili v njihovo družbo
b) uresničiti, kar izraža dopolnilo: niso silili v pogajanja / kar naprej sili v tepež
// ekspr. prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: nikar ne sili v nesrečo, pogubo
3. nav. slabš., v zvezi z za zelo vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: veliko deklet je sililo za njim; že dolgo sili za poročeno žensko
4. ekspr., s prislovnim določilom kljub nasprotovanju, prizadevanju koga prihajati kam, pojavljati se kje: pramen las ji je silil na čelo / smeh mu sili na ustnice; solze so jim silile v oči / brezoseb. sili ga na bruhanje, na jok; sili ga k smehu, na smeh, v smeh
5. agr. z ustrezno temperaturo, vlago vplivati na seme, gomolj, da se pospeši razvoj rastline: siliti krompir, radič, tulipane
● ekspr. iz besed je silila zadrega je bila opazna; ekspr. podleski že silijo na dan začenjajo (vidno) rasti; ekspr. zlobnost sili na dan postaja opazna, vidna; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; ekspr. spanec mu sili na oči postaja zaspan; evfem. zdravilo sili na vodo povzroča, da se mora hoditi na malo potrebo; ekspr. nebotičniki silijo pod nebo so zelo visoki; ekspr. siliti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kri mu je silila v glavo, lica zardeval je; šalj. pijača mu že sili v glavo opijanja se, postaja pijan; ekspr. žito sili v klasje poganja klasje; ekspr. mraz sili v kosti zelo hladno je; ekspr. to mi že dalj časa sili v misel o tem razmišljam; ekspr. silil je vanj z vprašanji vsiljivo ga je spraševal; ekspr. v nos silijo prijetne vonjave prijetno diši; pog. zmeraj (se) sili v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. mrak sili v sobo mrači se; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. silili so ji ga za moža vsiljivo svetovali, naj se z njim poroči
1. s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: siliti koga delati, k delu; siliti otroka, naj jé; silil se je, da bi zaspal; siliti se z jedjo, pijačo / siliti koga v zakon
// povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: okoliščine nas silijo, da tako ravnamo / bolezen jo sili v posteljo
2. navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu
a) iti, priti kam: živina sili v koruzo; nikar ne sili v tem slabem vremenu na pot; otrok sili ven, med vrstnike / sovražna vojska sili vedno bolj proti mestu / ekspr. mladi silijo v šole, tovarne / ekspr. nikar tako ne sili v njihovo družbo
b) uresničiti, kar izraža dopolnilo: niso silili v pogajanja / kar naprej sili v tepež
// ekspr. prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: nikar ne sili v nesrečo, pogubo
3. nav. slabš., v zvezi z za zelo vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: veliko deklet je sililo za njim; že dolgo sili za poročeno žensko
4. ekspr., s prislovnim določilom kljub nasprotovanju, prizadevanju koga prihajati kam, pojavljati se kje: pramen las ji je silil na čelo / smeh mu sili na ustnice; solze so jim silile v oči / brezoseb. sili ga na bruhanje, na jok; sili ga k smehu, na smeh, v smeh
5. agr. z ustrezno temperaturo, vlago vplivati na seme, gomolj, da se pospeši razvoj rastline: siliti krompir, radič, tulipane
● ekspr. iz besed je silila zadrega je bila opazna; ekspr. podleski že silijo na dan začenjajo (vidno) rasti; ekspr. zlobnost sili na dan postaja opazna, vidna; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; ekspr. spanec mu sili na oči postaja zaspan; evfem. zdravilo sili na vodo povzroča, da se mora hoditi na malo potrebo; ekspr. nebotičniki silijo pod nebo so zelo visoki; ekspr. siliti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kri mu je silila v glavo, lica zardeval je; šalj. pijača mu že sili v glavo opijanja se, postaja pijan; ekspr. žito sili v klasje poganja klasje; ekspr. mraz sili v kosti zelo hladno je; ekspr. to mi že dalj časa sili v misel o tem razmišljam; ekspr. silil je vanj z vprašanji vsiljivo ga je spraševal; ekspr. v nos silijo prijetne vonjave prijetno diši; pog. zmeraj (se) sili v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. mrak sili v sobo mrači se; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. silili so ji ga za moža vsiljivo svetovali, naj se z njim poroči
- silèč -éča -e:
na čelo sileči lasje
- síljen -a -o:
siljene čebulice
SSKJ²
spočéti -čnèm dov., spočél; nam. spočét in spočèt (ẹ́ ȅ)
1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočela je in rada bi rodila; spočeti iz ljubezni, v pijanosti / spočeti otroka; ni spočela s svojim možem
// povzročiti nastanek novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: spočela sta tretjega otroka / hčer je spočel s svojo drugo ženo
2. knjiž. povzročiti nastanek česa: sam je spočel ta načrt; take predstave je spočel v svoji domišljiji / trpljenje lahko spočne zlobnost
1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočela je in rada bi rodila; spočeti iz ljubezni, v pijanosti / spočeti otroka; ni spočela s svojim možem
// povzročiti nastanek novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice: spočela sta tretjega otroka / hčer je spočel s svojo drugo ženo
2. knjiž. povzročiti nastanek česa: sam je spočel ta načrt; take predstave je spočel v svoji domišljiji / trpljenje lahko spočne zlobnost
- spočéti se
1. začeti biti, obstajati: v njej se je spočelo novo življenje
2. knjiž. nastati, pojaviti se: na ulici so se spočeli čudni glasovi / med njima se je spočela ljubezen; v pesnikovi duši se je spočela nova pesem
- spočét -a -o:
nekatera zdravila kvarno učinkujejo na spočeti plod; v žalosti spočete misli
♦ rel. brez madeža, od svetega Duha spočet
Celotno geslo
Etimološki
SSKJ²
zlôba -e ž (ó)
želja, da se komu namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zloba ga je minila; šalo mu je vrnil brez najmanjše zlobe; to mu je prizadejal iz zlobe; z zlobo v duši mu je razkrival napake otrok
// zlobnost: spoznati zlobo ljudi; velika zloba paznikov
● ekspr. človek z zlobo v očeh z zlobnim izrazom
želja, da se komu namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zloba ga je minila; šalo mu je vrnil brez najmanjše zlobe; to mu je prizadejal iz zlobe; z zlobo v duši mu je razkrival napake otrok
// zlobnost: spoznati zlobo ljudi; velika zloba paznikov
● ekspr. človek z zlobo v očeh z zlobnim izrazom
Pravopis
zlôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ človek; poud. Ima ~ jezik |Rad slabo govori o ljudeh|; zloben do koga ~ ~ sosedov
zlôbnost -i ž, pojm. (ó)
zlôbnost -i ž, pojm. (ó)
Pleteršnik
SSKJ²
zlôbnost -i ž (ó)
lastnost zlobnega človeka: bali so se ga zaradi zlobnosti; zlobnost paznikov / izdal jih je iz zlobnosti zlobe
● v očeh se mu je zasvetila zlobnost dobil je zloben izraz
// zlobno, hudobno dejanje: niso še pozabili njihovih zlobnosti
lastnost zlobnega človeka: bali so se ga zaradi zlobnosti; zlobnost paznikov / izdal jih je iz zlobnosti zlobe
● v očeh se mu je zasvetila zlobnost dobil je zloben izraz
// zlobno, hudobno dejanje: niso še pozabili njihovih zlobnosti
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
zlóbnost, f. 1) die Bösartigkeit, die Bosheit, Cig., Jan., nk.; der Frevelmuth, Cig., Jan.; — 2) der Grimm, der Zorn, der Unwille, Mur., Cig., Jan.; moja zlobnost se bo črez le-to mesto vnela, Dalm., Krelj; — tudi: zlobnọ̑st, Dict., Valj. (Rad).
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
zlobnost samostalnik ženskega spola
Vorenc
zlobnost ž, F7, atrocitas, ẛlobnúſt, grimnoſt, grimnikaſt, groẛovitnoſt; excandescentia, ſerditoſt, ṡlobnoſt; furenter, s'ṡlobnúſtjo; furor, -ris, ṡlobnúſt, ṡlobenîe, tagota; indignatio, negnada, ſard, ſarditoſt, ṡlobnoſt, jeṡa; saevitia, -ae, grosovitnoſt, slobnúſt, britka hudoba; tyrannis, -dis, ṡlobnúſt, ſamovolnu goſpodovanîe, groṡovitoſt
Svetokriški
zlobnost -i ž jeza, bes: ſi potle proſſil G. Boga, de bi tebe neshtraifal v' ſvoim ſerdi inu neſvaril v' ſvoi slobnoſti mest. ed. (V, 632 s.) Prevod citata Domine ne in furore tuo arguas me, neque in ira tua corripias me.
Celotno geslo
Megiser
zlobnost -i samostalnik ženskega spola
Besedje16
zlobnost sam. ž ♦ P: 12 (DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, MD 1592, TfM 1595, MTh 1603)
Prekmurski
zlòčastnost -i ž hudobnost, zlobnost: Kaksa zlocsasztnoszt Je zemlo oblejála KAJ 1848, 102; Vu ki rokáj je zlocsasztnoszt TA 1848, 30; razplôdi je za volo vno'zine zlocsasztnoszti nyihove TA 1848, 5; Tèla hüda náklonoszt Me vábi na zlocsasztnoszt KAJ 1848, 60
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 25
Dostopnost