Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən]
    1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo
      1.1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
    2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
    3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
    4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz cikel
hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno]
    1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo
      1.1. ki kaže, izraža tako željo
    2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost
STALNE ZVEZE: hudobni duh
FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik
ETIMOLOGIJA: hudoba
kájt kájta samostalnik moškega spola [kájt]
    1. manjšemu jadralnemu padalu podobna priprava na dolgih vrvicah za kajtanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kite, prvotneje ‛papirnati zmaj’ < ‛vrsta sokola’
kájtanje kájtanja samostalnik srednjega spola [kájtanje]
    šport, pri katerem se z upravljanjem jadralnemu padalu podobnega pripomočka deska po vodi, snegu, navadno kot rekreativna dejavnost
ETIMOLOGIJA: kajtati
kómodoški kómodoška kómodoško pridevnik [kómodoški]
STALNE ZVEZE: komodoški varan, komodoški zmaj
ETIMOLOGIJA: po indonezijskem otoku Komodo
podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]
    1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus
    2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
    3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom
      3.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
varán varána samostalnik moškega spola [varán]
    večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Varanus
STALNE ZVEZE: komodoški varan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran
zmájar zmájarja samostalnik moškega spola [zmájar]
    športnik, ki se ukvarja z zmajarstvom
ETIMOLOGIJA: zmaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dvóglàv in dvógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora
 
dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
 
anat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka
SSKJ²
heráldičen -čna -o prid.(á)
nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane
    heráldično prisl.:
    heraldično stiliziran lev
SSKJ²
líntvern -a m (í)
nižje pog. zmaj: hud lintvern / njegova žena je pravi lintvern
SSKJ²
ljút -a -o prid., ljútejši (ȗ ūzastar.
1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom
// ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver
// zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris
2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem
    ljúto prisl.:
    ljuto se bojevati; vihar ljuto vrši
SSKJ²
mnogoglàv in mnogogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj
2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica
SSKJ²
oblák -a m (ȃ)
1. zgoščeni vodni hlapi (višje) v ozračju: na nebu se kopičijo, zbirajo oblaki; oblaki plavajo, ekspr. se podijo po nebu; iz oblakov še vedno lije; beli, deževni, mrenasti, nizki oblaki
 
meteor. kopasti, slojasti oblak; nevihtni oblak kopasti oblak, v katerem nastaja nevihta
// ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju: za kamionom se je dvigal oblak prahu / čez teraso je zavel oblak parfuma
2. ekspr., s prilastkom velika skupina tesno skupaj letečih ali plavajočih živali iste vrste: oblak čebel, kobilic; oblak rib / oblak puščic / ptiči so leteli v celih oblakih
// velika skupina česa sploh: odkrili so nov oblak zvezd / oblečena je bila v oblak svile in čipk
● 
ekspr. oblak mu je legel na čelo njegovo čelo je izražalo negativno, neugodno razpoloženje; ekspr. nad mestom se je utrgal oblak na mesto (in okolico) zelo, močno dežuje; ekspr. cene so se dvignile do oblakov zelo; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zmaj na vrvici se je dvignil pod oblake zelo visoko; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem; ekspr. mož je z glavo bolj v oblakih je odmaknjen od stvarnega življenja, je sanjaški; ekspr. njegova trditev je obvisela v oblakih ni bila dokazana; ekspr. večkrat plava, živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. nad deželo, podjetjem se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele, podjetja postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. izjava je dvignila oblak prahu povzročila je razburjenje, govorice; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem
SSKJ²
pozòj tudi pozój -ója m (ȍ ọ́; ọ̑)
star. zmaj: ogenj bljuvajoči pozoj
SSKJ²
stóglàv in stógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj; bajke o stoglavi morski pošasti
2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev; stoglava množica ljudi
SSKJ²
tróglàv in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora
 
anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
SSKJ²
zmáj in zmàj zmája m (ā; ȁ á)
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj
2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem
3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj
4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef
5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja
6. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj
● 
ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič
♦ 
obl. ljubljanski zmaj nekdaj najvišje priznanje na sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae
SSKJ²
zmájček -čka m (ā)
manjšalnica od zmaj: iz jajca se je izvalil zmajček / spuščati zmajčka
SSKJ²
zvihráti -ám dov. (á ȃ)
1. viseč neurejeno, vijugajoče premakniti se zaradi hitrega, močnega premika zraka: zastava zvihra / konju zvihra griva
// preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter zvihra zastavo / zvihrati prah s ceste v vrtinec
2. ekspr. hitro, razburjeno oditi: zvihrati iz sobe / konjenica zvihra v boj
// hitro, silovito se premakniti: papirnati zmaj zvihra pod oblake
3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta, veter zvihra / misli mu zvihrajo
4. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: miriti koga, da ne zvihra; zvihral je in udaril po mizi
    zvihrán -a -o:
    zvihran plašč; imeti zvihrano življenje; 
prim. izvihrati se
Število zadetkov: 79