Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Izbira ločila za opredelitev obdobja med dvema časovnima točkama

Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.

  • Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št

  • Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št.

Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju. Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma". Najlepša hvala za pomoč.

káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
    1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
    3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
    4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
    5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
Smučanje
kájtati -am nedov.
Celotno geslo ePravopis
Marjeta Antiohijska
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Marjete Antiohijske samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
svetnica
IZGOVOR: [marjéta antijohíjska], rodilnik [marjéte antijohíjske]
ZVEZE: sveta/sv. Marjeta Antiohijska
Celotno geslo ePravopis
opica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
opice samostalnik ženskega spola
žival
kitajsko horoskopsko znamenje
oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju opice
IZGOVOR: [ópica], rodilnik [ópice]
BESEDOTVORJE: opičin
ZVEZE: človeku podobna opica, prava opica, opica rezus, opica kapucinka, afriška opica
Celotno geslo Frazemi
péč Frazemi s sestavino péč:
bíti za pečjó, čepéti za pečjó, ostáti za pečjó, péč podpírati, péč se je podŕla, sedéti za pečjó, temà kàkor v pêči, vróče kàkor v pêči, vróče kot v pêči
Celotno geslo ePravopis
Siegfried
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Siegfrieda samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
germanska bajeslovna oseba
IZGOVOR: [zíkfrit], rodilnik [zíkfrida]
BESEDOTVORJE: Siegfriedov
slavolóčni slavolóčna slavolóčno pridevnik [slavolóčni] STALNE ZVEZE: slavoločna stena
ETIMOLOGIJA: slavolok
Celotno geslo Frazemi
srcé Frazemi s sestavino srcé:
bíti kómu pri sŕcu, bíti mêhkega srcá, bíti tŕdega srcá, gnáti si [kàj] k sŕcu, iméti kámen namésto srcá, iméti mêhko srcé, iméti srcé na dláni, iméti srcé na právem méstu, iméti srcé za kóga/kàj, iméti tŕdo srcé, iméti zláto srcé, kámen se je odválil od srcá kómu, kot bi kdó kómu porínil nòž v srcé, [kot] kámen na sŕcu, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, mêhkega srcá, mêhko srcé, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, na jezíku méd, v sŕcu léd, ne iméti srcá, ne iméti srcá [za kóga/kàj], nosíti otrôka pod sŕcem, nosíti srcé na dláni, pretípati kómu srcé in obísti, srcé gorí [kómu] za kóga/kàj, srcé je pádlo v hláče kómu, srcé na právem méstu, tŕdega srcá, tŕdo srcé
Celotno geslo Vezljivostni NG
ték-asamostalnik moškega spola
  1. šport
    • tek česa/koga
    • , tek na koliko/kaj, kam
    • , tek po čem, kod
    • , tek za kaj/koga
    • , tek za čim
    • , tek s čim/kom
  2. vrtenje
    • tek česa
  3. trajanje dogodka, dogajanja
    • tek česa
Celotno geslo ePravopis
Tolovaj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tolovaja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [tolováj], rodilnik [tolovája]
BESEDOTVORJE: Tolovajev
ZVEZE: zmaj Tolovaj
triángel triángla samostalnik moškega spola [trijángəl]
    1. kovinsko glasbilo v obliki manjšega nesklenjenega trikotnika na vrvici, po katerem se udarja s kovinsko paličico
    2. iz športa del zmaja, ki se uporablja za krmiljenje
    3. privzdignjeno trikotnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek avstr. nem. Triangel iz lat. triangulum ‛trikotnik’, iz trēs ‛tri’ + angulus ‛kot’ - več ...
zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]
    1. sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus
      1.1. samec te živali
      1.2. meso te živali kot hrana, jed
    2. sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec
      2.1. meso te živali kot hrana, jed
    3. podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami
    4. priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore
    5. znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka
    7. ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...
SSKJ²
zmáj in zmàj zmája m (ā; ȁ á)
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj
2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem
3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj
4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef
5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja
6. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj
● 
ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič
♦ 
obl. ljubljanski zmaj nekdaj najvišje priznanje na sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae
Celotno geslo ePravopis
zmaj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
zmaja samostalnik moškega spola
naprava
žival, bajeslovno bitje
domišljijski lik
domišljijski lik
kitajsko horoskopsko znamenje
oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju zmaja
IZGOVOR: [zmáj], rodilnik [zmája]
BESEDOTVORJE: zmajev
ZVEZE: zmaj Tolovaj, zmaj Triglav
SSKJ²
zmájar -ja m (ȃ)
športnik, ki leta, se spušča z zmajem: zmajar je pristal v dolini; izkušen zmajar
SSKJ²
zmajáti zmájem tudi zmájati -em tudi -am dov., zmájaj zmájajte tudi zmajájte; zmajál tudi zmájal (á á; á; ā)
1. navadno v zvezi zmajati z glavo s počasnejšimi, daljšimi gibi glave na levo in desno izraziti osuplost, presenečenje, ogorčenje: na vprašanje je zmajal z glavo; sočutno, zamišljeno zmajati z glavo / star. zmajal je z rameni in utihnil skomignil / nič ni rekel, samo zmajal je
2. star. zamajati: lahen veter je zmajal veje / potres je zmajal tla
3. star. razmajati: eksplozije so zmajale stari mlin / čas je zmajal temelje starih vrednot
4. star. omajati: zmajala sta ga jok in vpitje; radi bi ga zmajali, pa ga ne morejo
● 
star. nihče ni upal zmajati jezika spregovoriti, oglasiti se
    zmajáti setudi zmájati se ekspr., s prislovnim določilom
    opotekajoč se, okorno iti, oditi: zmajejo se v šotore in zaspijo; počasi se zmaje v hlev / zmajejo se na vozove nerodno, počasi zlezejo
    zmajávši star.:
    zmajavši z glavo, napiše recept
    zmaján tudi zmájan -a -o:
    po zmajanih stopnicah sta šla v klet
Pravopis
zmajáti zmájem tudi zmájati -em tudi zmájati -am dov. zmajánje tudi zmájanje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) z/s čim ~ z glavo; star. zmajati koga/kaj Zmajala sta ga jok in vpitje omajala; Potres je zmajal tla zamajal
zmajáti se zmájem se tudi zmájati se -em se tudi zmajáti se -am se (á á; á; á; á ȃ) poud. ~ ~ iz gostilne |opotekajoč se oditi|
Celotno geslo Sinonimni
zmajáti zmájem dov.
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik zmajati z glavo
GLEJ ŠE SINONIM: omajati, razmajati, skomigniti, zamajati
Število zadetkov: 19