kdo/kaj ne imeti urejenih, pravilnih misli, predstav, biti zmeden; SODOBNA USTREZNICA: blazneti
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
blazneti -im nedovršni glagol
Prekmurski
blóden tudi blóuden -dna -o prid. bloden, zmeden: blouden brat KOJ 1845, 94; ki povrné grejsnika zbloudne nyegove pouti KŠ 1771, 754; Kak blodne ovczé ſzmo BKM 1789, 46; pout i bloudni lüdi BKM 1789, 244; blôdne vcsio BRM 1823, 38; Od blôdne szteze zla KAJ 1848, 5; na porob dao Blôdnim spotlivczom KAJ 1848, 4
Prekmurski
blóditi tudi blóuditi -im nedov.
1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126
2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141
3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34
blodéči -a -e
1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708
2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678
blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3
1. biti v zmoti: i jaſz blodim SM 1747, 67; blôdim AIN 1876, 65; bloudite, neznajoucsi piſzma KŠ 1771, 141; Ne bloudte KŠ 1771, 500; vſteroj eſcse zdaj bloudi KŠ 1771, 667; Blôdijo, ki tebé nepoznajo KAJ 1848, 10; je szpoznao, kak je blôdo KAJ 1870, 126
2. zmedeno govoriti: bloudi kaksté lejpi KOJ 1845, 141
3. spravljati v zmedenost: Csi naſz dobrota blôdi BRM 1823, 34
blodéči -a -e
1. blodeč, tavajoč: szem jasz blodécsi KAJ 1848, 127; blodécsa ovcsicza KM 1783, 165; blodécsa szvekloscsa AI 1875, kaz. br. 7; tve blodécſe ovcsicze SM 1747, 67; ovczo nyegovo blodécso KŠ 1754, 66; liki blodécse ovczé KŠ 1754, 708
2. ki je v zmoti: nad neznajoucsimi blodécsimi KŠ 1771, 678
blódjeni -a -o zmeden: Vnogi blodjeni bodo AI 1875, br. 2, 3
Celotno geslo
eSSKJ16
doma prislov
1. izraža nahajanje v domači hiši; SODOBNA USTREZNICA: doma
1.1 izraža nahajanje v prebivališču; SODOBNA USTREZNICA: doma
2. izraža nahajanje v domačem kraju, v domovini; SODOBNA USTREZNICA: doma
FREKVENCA: 193 pojavitev v 32 delih
Prekmurski
smèsti tudi smèči smetém dov. zamešati, zaplesti: prejô je nateliko szmela KAJ 1870, 142; pren. Bole je vörvati, Kako Krivomi návuki Vkoga te ſcsé ſzmecsi BKM 1789, 417; V-koga te scsé ſzmecsi SŠ 1796, 87
smèsti se smetém se zmesti se, zaplesti se: Ro'za Vecsér .. ſze csrv v-nyô ſzmeté BRM 1823, 225; Ár ſze je ſzmelo lüſztvo KŠ 1771, 403
smèčeni -a -o zmeden: vido je 'zvegláre i lüſztvo ſzmecseno KŠ 1771, 30
smèsti se smetém se zmesti se, zaplesti se: Ro'za Vecsér .. ſze csrv v-nyô ſzmeté BRM 1823, 225; Ár ſze je ſzmelo lüſztvo KŠ 1771, 403
smèčeni -a -o zmeden: vido je 'zvegláre i lüſztvo ſzmecseno KŠ 1771, 30
Prekmurski
smóuten -tna -o prid. zmeden, neurejen: Z-ſzvojov 'ſenouv je vu jáko ſzmoutnom hi'snom zákoni 'siveo KM 1790, 66
Prekmurski
spreméjšani -a -o prid. zmeden, zmešan: V tom zburkanom i szpremejsanom sztálisi je nouva krivovera pout najsla KOJ 1914, 112
Prekmurski
zasǘkati -am in -čem dov. zaviti: I gda bi zaſzükao te knige KŠ 1771, 176
zasǘkati se -am se in -čem se zasukati se: zaszükaj sze nikelikokrát KOJ 1845, 37
zasǘkavši -a -e ko je zavil: ſpongio okouli hi'zoupa jo zaſzükavſi KŠ 1771, 330
zasǘčeni -a -o zavit: liki zaſzücsene knige KŠ 1771, 778
zasǘkani -a -o
1. zavit: tak da bi v bele pantlike zasükana bila AI 1878, 14
2. zmeden, nerazsoden: na ſzrejdi med etim zaſükanim národom KŠ 1771, 595
zasǘkati se -am se in -čem se zasukati se: zaszükaj sze nikelikokrát KOJ 1845, 37
zasǘkavši -a -e ko je zavil: ſpongio okouli hi'zoupa jo zaſzükavſi KŠ 1771, 330
zasǘčeni -a -o zavit: liki zaſzücsene knige KŠ 1771, 778
zasǘkani -a -o
1. zavit: tak da bi v bele pantlike zasükana bila AI 1878, 14
2. zmeden, nerazsoden: na ſzrejdi med etim zaſükanim národom KŠ 1771, 595
Prekmurski
zblóditi tudi zblóuditi -im dov. zmesti, zmešati: Nyega Nemre zblóditi jálen szvêt KAJ 1848, 131; szo miszeo szpreobernili ini zbloudili KOJ (1914), 113
zblóditi se -im se zmesti se, zmešati se: Nego za kákšega zroka volo se je ete siromaček vu pámeti natelko zblôdo BJ 1886, 25
zblòdjeni -a -o zmeden, zmešan: Povrni, ka je zblodjeno BRM 1823, 88; Živo je eden zblodjene pámeti môž BJ 1886, 24
zblóditi se -im se zmesti se, zmešati se: Nego za kákšega zroka volo se je ete siromaček vu pámeti natelko zblôdo BJ 1886, 25
zblòdjeni -a -o zmeden, zmešan: Povrni, ka je zblodjeno BRM 1823, 88; Živo je eden zblodjene pámeti môž BJ 1886, 24
Prekmurski
zblòuden -dna -o prid. bloden, zmeden: ſzkvarjenoſzt ſzprávlena vu etom zbloudnom vrejmeni KŠ 1754, 4b
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
zmę́sti 3., zmę́tem, (nav. zmę́dem), vb. pf. 1) den Rahm zu Butter rühren, abbuttern, Mur., Cig.; — 2) verwirren; zmę̑ten, (nav. zmę̑den), verwirrt, verworren; zmetena preja, zmetene niti, Cig.; — z. kupčijo, den Handel verderben, Gor.-DSv.; z. račun, einen Strich durch die Rechnung machen, Cig.; — verwirren, aus der Fassung bringen, irre machen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); to ga je nekoliko zmelo, Erj. (Izb. sp.); z. se, irren: zmeli so se v računu, Gor.; — 3) hintergehen, überlisten, Vas Krn-Erj. (Torb.).
Celotno geslo
Hipolit
Prekmurski
zmóutiti tudi zmótiti -im dov.
1. zmotiti: Zavarositni; zmoutiti, zgrou'sati KOJ 1833, 184; je Sz. Stevana namejno zmoutiti Konrad Czaszar KOJ 1848, 14
2. skaliti, narediti motno: i zmouto je nyé vodou KŠ 1771, 278
3. mesti maslo: Szmetano vu motünici jo na zmôcsaj zmôtijo KAJ 1870, 77
zmótiti se -im se zmesti se, ne potekati normalno: ár bi sze po táksem rázum rêcsi zmôto AIN 1876, 73; ka bi sze mir od nyagovoga kraja z-môto AIP 1876, br. 5, 3
zmóučeni -a -o zmeden, zmešan: zmoucseni z-ptühinszkimi jezikmi KOJ 1833, IX
1. zmotiti: Zavarositni; zmoutiti, zgrou'sati KOJ 1833, 184; je Sz. Stevana namejno zmoutiti Konrad Czaszar KOJ 1848, 14
2. skaliti, narediti motno: i zmouto je nyé vodou KŠ 1771, 278
3. mesti maslo: Szmetano vu motünici jo na zmôcsaj zmôtijo KAJ 1870, 77
zmótiti se -im se zmesti se, ne potekati normalno: ár bi sze po táksem rázum rêcsi zmôto AIN 1876, 73; ka bi sze mir od nyagovoga kraja z-môto AIP 1876, br. 5, 3
zmóučeni -a -o zmeden, zmešan: zmoucseni z-ptühinszkimi jezikmi KOJ 1833, IX
Število zadetkov: 15
Dostopnost