zmolíti zmólim tudi izmolíti -mólim dov. (ī ọ́)
rel. izgovoriti besedilo molitve: zmoliti očenaš; zmoliti prvi del rožnega venca; prim. izmoliti
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
desétka -e ž (ẹ̑)
1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko z avtobusom, tramvajem številka deset
2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine
♦ rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij
3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka
4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke
1. pog. številka deset: staviti na desetko / pri izpitih je dobival same desetke ocene deset; peljati se z desetko z avtobusom, tramvajem številka deset
2. skupina desetih enot: prva desetka novel v zbirki je ljubezenske vsebine
♦ rel. zmoliti eno desetko rožnega venca deset zdravamarij
3. igralna karta z desetimi znaki: odložiti desetko; pikova desetka
4. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: odmetati nekoliko desetk lopat; vrgel je na papir nekaj desetk verzov / takih razcapancev je na desetke
SSKJ²
kesánje -a [kəsanje] s (ȃ)
neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja
♦ rel. kesanje čustvo zaradi lastnega greha, združeno s sklepom poboljšanja; zmoliti kesanje molitev, navadno na koncu spovedi
neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja
♦ rel. kesanje čustvo zaradi lastnega greha, združeno s sklepom poboljšanja; zmoliti kesanje molitev, navadno na koncu spovedi
SSKJ²
pomolíti1 -mólim dov. (ī ọ́)
rel. krajši čas moliti: pomolil je in šel spat; pomoliti k Bogu / pomoliti za zdravje / pomoliti očenaš zmoliti
rel. krajši čas moliti: pomolil je in šel spat; pomoliti k Bogu / pomoliti za zdravje / pomoliti očenaš zmoliti
SSKJ²
namolíti -mólim dov. (ī ọ́)
v krščanskem okolju zmoliti določeno (večje) število molitev: ni več vedela, koliko (očenašev) je namolila
v krščanskem okolju zmoliti določeno (večje) število molitev: ni več vedela, koliko (očenašev) je namolila
- namolíti se ekspr.
zadovoljiti svojo potrebo, željo po molitvi: težko je čakal, da so se namolili / v samostanu se je namolila za vse življenje
SSKJ²
izmolíti -mólim dov. (ī ọ́)
rel. z molitvijo priti do česa: izmoliti srečo, zdravje; izmolila je, da se je sin spreobrnil; cele noči je premolil, a miru si ni izmolil
rel. z molitvijo priti do česa: izmoliti srečo, zdravje; izmolila je, da se je sin spreobrnil; cele noči je premolil, a miru si ni izmolil
- izmolíti se ekspr.
z molitvijo se utruditi, izčrpati: molila je tako dolgo, da bi se skoraj izmolila / izmolila si je dušo;
Število zadetkov: 6
Dostopnost