Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
gnẹ́zdọ, n. 1) das Nest; ptičje g., g. znašati, delati, skladati, das Nest bauen, Cig.; das Geheck, Cig., Jan.; g. piščet, eine Zucht junger Hühner, Cig.; g. psičkov, ein Wurf junger Hunde, Cig.; — tatinsko g., das Diebsnest, Cig.; — 2) gnezdu podobne stvari: das Kerngehäuse der Aepfel und Birnen, Cig.; — in einander geschlungenes Gewebe von Wolle oder Haaren, der Filz, V.-Cig.; — die Essigmutter, Mur., vzhŠt.-C.; — der Winkel am Pflughaupte, das Pfluggefüge, C.; "zadnji del pluga", Krn-Erj. (Torb.); — der mittlere Theil des Hintergestells eines Wagens, C.; — 3) sračje g., das Sichelkraut (falcaria Rivini), Cig.
Besedje16
goriznašati (gori znašati) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Pleteršnik
labodíca, f. das Schwanenweibchen, Mur., M.; za gnezdo šaro znašati pomaga labod labodici, Cv.
Pleteršnik
nanȃšati, -am, vb. impf. ad nanesti, nanositi; 1) herantragen, zusammentragen, Raj' b' letala nizko, Zbirala cvetje, Nanašala mladim Celo poletje, Vod. (Pes.); n. gnezdo = znašati gnezdo, Levst. (Zb. sp.); — anschwemmen; nalivi prst in sip nanašajo na cesto, Levst. (Pril.); — 2) mit sich bringen, Cig.; okoliščine tako nanašajo, Cig.; — govorjenje je tako nanašalo, das Gespräch führte darauf, M.; — 3) beziehen: na oko n., auf das Auge beziehen, Žnid.; — n. se na kaj, sich auf etwas berufen, Cig., Jan.; sich auf etwas beziehen, Mur., Jan., nk.
Pleteršnik
priúrnost, f. die Flinkheit, die Hurtigkeit: die Geschicklichkeit: ptičja p., se živiti, varovati, gnezda znašati, Ravn.-Valj. (Rad); njih priurnost ga boli, er beneidet sie um ihre Geschicklichkeit, Mur., Cig.
Prekmurski
spodnášati se -am se nedov. znašati se: lutheránszki officirje, steri szo sze z katolicsáni hüdo szpodnásali KOJ 1914, 115
Besedje16
vkupznašati (vkup znašati) glag. nedov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Prekmurski
vö̀zadènoti -em nedov.
1. znašati: Eto tudi vnogo milionov vözadene AIP 1876, br. 2, 3; Velikásov broj 700 vözadene AI 1875, kaz. br.
2. sestavljati, tvoriti: Vsi stanovnicje edne vesnice vküpe edno občino vözadenejo BJ 1886, 22
vö̀zadévši -a -e ki sestavlja, tvori: Ovi vszi on sztran vözadévsi, steri miniszterium podszlánya AI 1875, kaz. br. 3
Pleteršnik
znȃšati 1., -am, vb. impf. ad 1. znositi, 1. znesti; 1) zusammentragen: s pestjo se zrnjiče seje, snopje se na ramah znaša, Ravn.-Valj. (Rad); gnezdo z., ein Nest bauen; — 2) z. zoper koga kaj, wider jemanden etwas aufbringen, Cig.
Pleteršnik
znȃšati 2., -am, vb. impf. ad 2. znesti; 1) emporheben: voda znaša barko in jo vzdigne od tal, Ravn.-Valj. (Rad); — 2) z. se, sich erheben: nad drugimi se z., kajk.-Valj. (Rad); groß thun, prahlen, Dict., Cig., C.; z. se z robci, partami, haljami, kajk.-Valj. (Rad); — 3) z. se nad kom, sich an jemandem rächen, Cig.; — 4) sich benehmen: ne rodim za to, kaj (= da) se zunaj drugako znašaš, Krelj; z. se s kom, sich gegen jemanden benehmen, ogr.-C.; — 5) ertragen, ogr.-Valj. (Rad); — (nam. vzn-).
Prekmurski
znášati -am nedov.
1. prenašati, imeti potrpljenje: Ti mocsni ſzo du'zni ſzlabe znáſati KŠ 1771, 481; 'sitka teskoucse vorno znásati pomága SIZ 1807, 10; Sto te more zvisávati, Kâ szi gotov bio znásati bolezen KAJ 1848, 223; Záto vſza znáſam za volo ti odebráni KŠ 1771, 648; Ár za tvojo volo znásam spot TA 1848, 54; nego vſza znáſſamo KŠ 1771, 506; Csi kaſtiganye znáſate KŠ 1771, 694; Sto bode britke tvoje vdárcze znáſao BKM 1789, 344; dobro bi ga znáſſali KŠ 1771, 547
2. znašati, predstavljati: Gláva znáša eden trétji tao vse njegove dugoče AI 1878, 21
znášati se -am se
1. ponašati se: Kérkedni; znásati sze KOJ 1833, 162
2. prenašati, potrpeti: kágda ſze mámo mi znaſſim blisnyim znáſati TF 1715, 14; I znáſajte ſze pokojni biti KŠ 1771, 620
3. vesti se: Domá se dobro znášaj BJ 1886, 12; Vu cérkvi se je dobro znášala BJ 1886, 21
znašajóuči -a -e ki prenaša, potrpi: poſztávlena ſzo kaſtigo znáſajoucsa KŠ 1771, 758; Znáſajoucsi edendrügoga KŠ 1771, 609; Ovo blá'zene právimo te znáſajoucse KŠ 1771, 753
Celotno geslo Hipolit
znašati glagol
Vorenc
znašati nedov., F6, accumulare, v'kupai ẛbrati, ẛneſti, snaſhati, na kúp noſſiti, ſpravlati; acervare, na kúp ẛnaſhati, polagati, nakladati, grabiti; circunglobare, okuli inu okuli na en kúp ſpravlati, v'kupai noſſiti, ẛnaſhati, na en kúp noſſiti; consarcinare, punkelze v'kúp ſpravlati, valiṡhe v'kúp ṡnaſhati; mellificare, mèd brati, délati, ṡnaſhati; superingerere, verhu na kúp noſſiti, ali ṡnaſhati, ali metati
Svetokriški
znašati -am nedov. vkupaj znašati nabirati, prinašati: kakor ſturi Krajl teh zhebel: kadar hozhe, de bi njegove zhebele sazhele med vkupai ſnashat nedol. ǀ v' tei vishi tudi one ga sberaio, inu vkupai snashaio 3. mn. (V, 588)
Celotno geslo Megiser
znašati nedovršni glagol
Besedje16
znašati [nositi skupaj] glag. dov. ♦ P: 1 (MTh 1603)
Celotno geslo Hipolit
znašati se glagol
Vorenc
znašati se nedov., F6, efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti; gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; jactare se, ſe hvaliti, ſe ṡnaſhati; jactator, -ris, kateri ſe ſam ṡnaſha inu hvali; luxuriare, vel luxuriari, lipú luṡhtnu raſti, ſe perkaṡati, ſe ṡnaſhati; tonare verbis, ſe s'beſſédo ṡnaſhati; prim. znašanje2 
Besedje16
znašati se glag. nedov. ♦ P: 6 (KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1578, DB 1584, TPo 1595)
Celotno geslo Hipolit
znašati si glagol
Število zadetkov: 20