Zadetki iskanja
1. znamenit predmet, pojav: mesto ima več znamenitosti; razkazati znamenitosti kraja, pokrajine / kulturne, naravne, turistične znamenitosti
2. lastnost, značilnost znamenitega: znamenitost dogodka / njegova znamenitost ga obvezuje v ravnanju
krajša prekinitev vožnje, navadno zaradi vstopanja, izstopanja potnikov: postanek ni bil potreben; voziti brez postankov; kratek, petminutni postanek; redni, vmesni, zadnji postanek / na tej postaji brzovlak nima postanka se ne ustavlja / postankov pred gostilno so že vajeni
// čas te prekinitve: skrajšati postanek; med postankom so si ogledali krajevno znamenitost
1. odstranjevati z odprtega dela predmet, nameščen nanj: odkrival je lonce in gledal, kaj se kuha; odkrivati vodnjak / odkrivati pokrov
// odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: odkrivati gredo; odkrivati tla
// s strehe odstranjevati kritino: začeti odkrivati streho
2. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: z roko je zakrival in odkrival črke / luščil je omet in počasi odkrival fresko
3. z raziskovanjem, preučevanjem delati znano kaj neznanega: odkrivati nove elemente, zvezde; pri izkopavanju so odkrivali okostja izumrlih živali / odkrivati nove metode
// delati znano kaj prikritega, skrivnega: pravočasno odkrivati bolezni; odkrivati mlade talente
// delati znano sploh: odkrivati preteklost dežele / odkrivati svojim rojakom bogastvo ruske književnosti
4. delati, da kaj izve kdo drug: ne odkriva rad svojih misli, načrtov
5. ugotavljati, da kje kaj je: v mestu je odkrival eno znamenitost za drugo; z mikroskopom odkrivati bakterije v hrani
- odkrívati se
1. dajati pokrivalo z glave: zaradi vročine so se dekleta odkrivala / odkrivati se znancem jih z odstranitvijo klobuka z glave pozdravljati
2. ekspr. postajati viden, kazati se: na drugi strani hriba so se nam odkrivale prijazne vasi; pred našimi očmi so se začeli odkrivati vrhovi gor
● ekspr. prej so sleparja hoteli ubiti, zdaj se mu pa odkrivajo izkazujejo mu čast, spoštovanje
- odkrivajóč -a -e:
odkrivajoč prave vzroke, se je čudil
1. nav. ekspr. lastnost, značilnost imenitnega: imenitnost človeka / imenitnost obleke / poudarjati, razkazovati svojo imenitnost / občudovati imenitnost pesnikovega jezika / zastar. nekaterim stvarem je pripisoval preveliko imenitnost pomembnost / pooseb. naša imenitnost še ni večerjala
2. zastar. znamenitost, zanimivost: ogledovati si imenitnosti mesta
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: zanimajo ga razne kuriozitete; gledališka kurioziteta / knjigo mi je poslal kot kurioziteto
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: privoščil si je različne kurioznosti / knjiga je presenetila s svojo kurioznostjo