Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

dátelj dátlja in dáteljna samostalnik moškega spola [dátəl]
    1. zelo sladek, podolgovat koščičasti plod datljeve palme
    2. podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat. Lithophaga lithophaga; SINONIMI: prstac, iz zoologije morski datelj
STALNE ZVEZE: morski datelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Dattel iz gr. dáktylos, to pa iz semit., prim. arab. dakal ‛datelj’ - več ...
jéžek jéžka samostalnik moškega spola [jéžək]
    1. navadno ekspresivno jež, zlasti manjši
    2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: jež, morski jež, iz zoologije morski ježek
    3. kar po obliki spominja na manjšega ježa
      3.1. slaščica v obliki kroglice z mrvicami
    4. pripomoček iz dveh sprijemalnih trakov za zapenjanje zlasti oblačil, obutve
STALNE ZVEZE: aragonitni ježek, jamski ježek, kljunati ježek, morski ježek, rumeni ježek
FRAZEOLOGIJA: postriči koga na ježka, postrižen na ježka
ETIMOLOGIJA: jež
kápnik kápnika samostalnik moškega spola [kápnik]
    1. podolgovata tvorba, ki v kraških jamah nastaja z nalaganjem mineralov, izločenih iz kapljajoče vode
      1.1. kar spominja na tako tvorbo
ETIMOLOGIJA: iz kap iz kapati - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
imenítnost -i ž (ī)
1. nav. ekspr. lastnost, značilnost imenitnega: imenitnost človeka / imenitnost obleke / poudarjati, razkazovati svojo imenitnost / občudovati imenitnost pesnikovega jezika / zastar. nekaterim stvarem je pripisoval preveliko imenitnost pomembnost / pooseb. naša imenitnost še ni večerjala
2. zastar. znamenitost, zanimivost: ogledovati si imenitnosti mesta
SSKJ²
kuriozitéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: zanimajo ga razne kuriozitete; gledališka kurioziteta / knjigo mi je poslal kot kurioziteto
SSKJ²
kurióznost -i ž (ọ̑)
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: privoščil si je različne kurioznosti / knjiga je presenetila s svojo kurioznostjo
SSKJ²
kuriózum -a m (ọ̑)
knjiž. nenavadnost, posebnost, znamenitost: to delo poznamo le še kot kuriozum
SSKJ²
odkrívati -am nedov. (í)
1. odstranjevati z odprtega dela predmet, nameščen nanj: odkrival je lonce in gledal, kaj se kuha; odkrivati vodnjak / odkrivati pokrov
// odstranjevati s česa, kar je položeno nanj zlasti zaradi varstva, zaščite: odkrivati gredo; odkrivati tla
// s strehe odstranjevati kritino: začeti odkrivati streho
2. z odstranitvijo česa delati kaj vidno: z roko je zakrival in odkrival črke / luščil je omet in počasi odkrival fresko
3. z raziskovanjem, preučevanjem delati znano kaj neznanega: odkrivati nove elemente, zvezde; pri izkopavanju so odkrivali okostja izumrlih živali / odkrivati nove metode
// delati znano kaj prikritega, skrivnega: pravočasno odkrivati bolezni; odkrivati mlade talente
// delati znano sploh: odkrivati preteklost dežele / odkrivati svojim rojakom bogastvo ruske književnosti
4. delati, da kaj izve kdo drug: ne odkriva rad svojih misli, načrtov
5. ugotavljati, da kje kaj je: v mestu je odkrival eno znamenitost za drugo; z mikroskopom odkrivati bakterije v hrani
    odkrívati se 
    1. dajati pokrivalo z glave: zaradi vročine so se dekleta odkrivala / odkrivati se znancem jih z odstranitvijo klobuka z glave pozdravljati
    2. ekspr. postajati viden, kazati se: na drugi strani hriba so se nam odkrivale prijazne vasi; pred našimi očmi so se začeli odkrivati vrhovi gor
    ● 
    ekspr. prej so sleparja hoteli ubiti, zdaj se mu pa odkrivajo izkazujejo mu čast, spoštovanje
    odkrivajóč -a -e:
    odkrivajoč prave vzroke, se je čudil
SSKJ²
postánek1 -nka m (ȃ)
krajša prekinitev vožnje, navadno zaradi vstopanja, izstopanja potnikov: postanek ni bil potreben; voziti brez postankov; kratek, petminutni postanek; redni, vmesni, zadnji postanek / na tej postaji brzovlak nima postanka se ne ustavlja / postankov pred gostilno so že vajeni
// čas te prekinitve: skrajšati postanek; med postankom so si ogledali krajevno znamenitost
SSKJ²
znamenítost -i ž (ȋ)
1. znamenit predmet, pojav: mesto ima več znamenitosti; razkazati znamenitosti kraja, pokrajine / kulturne, naravne, turistične znamenitosti
2. lastnost, značilnost znamenitega: znamenitost dogodka / njegova znamenitost ga obvezuje v ravnanju

Sprotni slovar slovenskega jezika

geocaching samostalnik moškega spola
    1. igra, pri kateri se s pomočjo digitalne navigacijske naprave išče nagrada, skrita na mestu, ki ga prikazuje aplikacija SINONIMI: geolov
      1.1 kot pridevnik ki je v zvezi s to igro  

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
Gašperjev kostanj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gašperjevega kostanja samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
naravna znamenitost
IZGOVOR: [gášperjeu̯ kôstanʼ], rodilnik [gášperjevega kostánja]
Celotno geslo ePravopis
Mariánské Lázně
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mariánskih Lázen množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj na Češkem
IZGOVOR: [márijanske láznje], rodilnik [márijanskih lázənʼ]
BESEDOTVORJE: Mariánskolázenčan, Mariánskolázenčanka, Mariánskolázenčanov, Mariánskolázenčankin, mariánskolázenski
Celotno geslo ePravopis
Mĺkva
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mĺkve tudi Mĺkva Mĺkva samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
slovaški priimek
IZGOVOR: [mə̀lkva], rodilnik [mə̀lkve] tudi [mə̀lkva]
BESEDOTVORJE: Mĺkvov
Celotno geslo ePravopis
Rakov Škocjan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Rakovega Škocjana samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraška dolina med Cerkniškim in Planinskim poljem
IZGOVOR: [rákou̯ škocján], rodilnik [rákovega škocjána]
BESEDOTVORJE: škocjanski
Celotno geslo ePravopis
Ravne na Koroškem
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Raven na Koroškem množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v Sloveniji
IZGOVOR: [ráu̯ne na koróškem], rodilnik [rávən na koróškem]
BESEDOTVORJE: Ravenčan, Ravenčanka, Ravenčanov, Ravenčankin, ravenski
Celotno geslo ePravopis
Tirana
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tirane samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
glavno mesto Albanije
IZGOVOR: [tirána], rodilnik [tiráne]
BESEDOTVORJE: Tirančan, Tirančanka, Tirančanov, Tirančankin, tiranski

Slovenski pravopis

Pravopis
celebritéta -e ž (ẹ̑) izobr. znamenitost
Pravopis
eminénten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) znamenit, odličen: ~ znanstvenik
eminéntnost -i ž, pojm. (ẹ̑) znamenitost, odličnost
Pravopis
epohálen -lna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) poud. |znamenit, zelo pomemben|: ~ izum; To odkritje je ~o
epohálnost -i ž, pojm. (ȃ) poud. |znamenitost, pomembnost|
Število zadetkov: 37