Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
razjaríti, -ím, vb. pf. in Zorn, in Wuth versetzen, r. se, in Zorn, in Wuth gerathen, Cig., nk.; razjarjene meščane potolažiti, Jurč.; (nav. razjáriti); — rus.
Pleteršnik
razjezíti, -ím, vb. pf. zornig machen, aufbringen; — r. se, zornig werden, in Zorn gerathen.
Pleteršnik
razsrdíti, -ím, vb. pf. erzürnen; — r. se, in Zorn gerathen.
Pleteršnik
raztogotíti, -ím, vb. pf. heftig erzürnen; — r. se, in heftigen Zorn gerathen.
Terminološka
Regularizacija
Zanima me, kako z eno besedo opisati akt, pri katerem neregularno prebivajoči migranti pridobijo pravni naslov za bivanje. V angleščini se v evropskem prostoru uporablja beseda regularisation , v ameriškem pa predvsem legalization . Ali lahko uporabim besedo regularizacija ? Doslej še nisem zasledila, da bi bil tovrsten postopek v slovenščini označen z eno besedo. Uporablja se zveza ureditev statusa tujcev , ki se mi zdi nezadostna, saj regularisation označuje določen skupek ukrepov oziroma pristop do upravljanja z migracijami, ki ga zveza ureditev statusa tujcev ne zaobjame. Ukrepi za ureditev statusa nezakonito prebivajočih tujcev so v Sloveniji skoraj popolnoma neraziskani. Vse raziskave se pojavljajo zgolj v angleškem jeziku (npr. v okviru EMN študij, ki vključujejo Slovenijo), in sicer zato ker Slovenija takšnih programov in ukrepov ne izvaja.
Pleteršnik
síkniti, sȋknem, vb. pf. 1) einen Zischlaut von sich geben; olovnica je siknila mimo ušes (sauste vorüber), Let.; — vor Zorn zischend aussprechen, LjZv.; — 2) in einem feinen Strahl spritzen: s. kaj kam, Cig., C., Polj.; — hervorspritzen (intr.), hervorschießen, Cig., C.; kri je siknila, Soška dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
soptáti, -ȃm, vb. impf. schnauben: krutost s., Rache, Zorn schnauben, C.
Pleteršnik
spásti, -pásem, vb. pf. 1) erlauern, erspähen, ertappen, Jarn., Jan., C.; spasti ptiča, kje ima gnezdo, Z.; nihče ni mislil, da je tat, zdaj so ga pa spasli, jvzhŠt.; rad bi jih bil spasel, če niso tudi Benjaminu nevoščljivi, Ravn.; s. roparice, Gol.; — 2) (stsl.) erlösen, retten, C.; — 3) s. se nad kom, seinen Zorn an jemandem auslassen, sich rächen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); prim. izpasti (-pasem) 3).
Pleteršnik
spustíti, -ím, vb. pf. 1) herab-, hinablassen, versenken; mrliča v jamo s.; — fällen (math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); navpičnico s., eine Senkrechte fällen, Žnid.; — s. kaj od cene, einen Rabatt geben, Cig.; — s. glas, die Stimme fallen lassen, Cig.; — s. se, niederwärts fahren, sich herabbegeben: v vodnjak se s.; sich in den Brunnen lassen; v rudnik se s., in den Schacht fahren; po vrvi s. se s tretjega nadstropja; na kolena s. se; auf die Knie fallen; — 2) gehen, laufen, fliegen lassen: kozla v zelnik s. = den Bock zum Gärtner machen, Cig.; psa s. na zajca; s. ladjo v morje; s. konju brzdo, dem Pferde die Zügel schießen lassen, Cig.; spuščen, locker gespannt, Guts.; s. puščico, den Pfeil abschießen; — fließen o. abfließen lassen: vodo na travnik s.; svojo vodo s., Urin ablassen, Cig.; kri s. komu, jemandem das Blut abzapfen; s. vino iz soda; — wachsen lassen: zrno gorčično spusti vejke velike, drevje spusti listje, kličice korenje spustijo v krilo zemlje, ogr.-Valj. (Rad); — s. jezo nad kom, den Zorn an jemandem auslassen; — s. se, sich in Bewegung setzen; počijte si malo tukaj pod drevesom, preden se dalje spustite, Ravn.-Valj. (Rad); s. se v tek, zu laufen anfangen; s. se za kom, jemandem nachstürzen; s. se v koga, gegen jemanden losfahren; velika riba spusti se proti Tobiju, Valj. (Rad); ne pusti svojega glasu pri nas slišati, da se nad te ne spuste srditi ljudje, Dalm.; — s. se v kaj, sich in etwas einlassen; s. se v pogovor, sich in ein Gespräch einlassen; prevzetno se spustiti s kom v pravdo, Bas.; s. se v pajdaštvo s hudobnimi ljudmi, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) pogl. izpustiti; — (kar stoji pod 2), deloma morebiti nam. vzp-).
Pleteršnik
sȓd, m. der Zorn, die Entrüstung, der Ingrimm; jeza njegovih od srda ognjenih oči, Jap. (Prid.); srd me je prijel, Svet. (Rok.); s. utolažiti, Fr.-C.; — za srd vzeti = za zlo vzeti, verübeln, C.; — der Eifer, C.; slepi s., blinder Eifer, C.
Celotno geslo Pohlin
srd [sȓd] samostalnik moškega spola
  1. jeza, srd
  2. sovraštvo
Celotno geslo Megiser
srd -a samostalnik moškega spola
Pleteršnik
srdíšče, n. der Zorn, Bohinj-Cig.
Pleteršnik
srdȋtost, f. 1) der Zorn, die Ergrimmtheit, der Ingrimm, Cig.; poln srditosti, Škrb.-Valj. (Rad); — 2) die Zornmüthigkeit, Mur., Cig.
Pleteršnik
srdljìv, adj. zum Zorn geneigt, reizbar, Z.
Pleteršnik
togóta, f. 1) heftiger Zorn, die Zornwuth; — 2) die Fraisen, C.; — neka bolezen drobnice, božjasti podobna: kozo je togota zlomila, Mik.; die Fallsucht, Strp.
Pleteršnik
togotíti, -ím, vb. impf. erzürnen, in heftigen Zorn bringen; — t. se, zürnen, sich ärgern.
Pleteršnik
tolážiti, -ȃžim, vb. impf. trösten; žalostnega človeka t.; — beruhigen, besänftigen, stillen; žejo t., den Durst stillen; srd t., den Zorn besänftigen, Trub.-M.
Pleteršnik
trẹ́ti, tárem, (térem), trèm, vb. impf. 1) reiben, Mur., Cig. (T.), nk.; črevelj me tare, Mur.; rak tere nogo ob nogo, Erj. (Izb. sp.); — 2) zermalmen, zerdrücken; orehe t.; čebele t.; s kolesom t.; rädern, Npes.-Cig.; moder kralj hudobne s kolesom tare, Škrinj.-Valj. (Rad); pot t., einen Weg bahnen, Z.; tren pot, ein ausgetretener Pfad, Dict.; — t. se, gedrängt voll sein; vsa hiša se jih tare, pijač se je vse trlo, Ravn.; vse se je trlo ljudi, LjZv.; = gnesti se, Raič (Nkol.); — 3) lan, konoplje t., den Flachs, den Hanf brechen (brecheln); — 4) bedrücken, bedrängen; mrzlica, trešljika me tare, C., Mik.; dete božje tare, das Kind hat die Fraisen, Pjk. (Črt.); tere ga, er ist epileptisch, Mariborska ok.; kuge in bolezni živino tero, Kug.-Valj. (Rad); jeza me tare, der Zorn hat mich ergriffen; skrb, žalost, nadloga me tare; Kdo zna Noč temno razjasnit', Ki tare duha? Preš.; Dušo tre mi žal in bol, Greg.; bližnjega, ubožce t., Škrb., Ravn.-Valj. (Rad); — abtödten; pokorščina vse želje tare in tepta, Rog.-Valj.; to je post, da se človek tare kak dan, Ravn.; — t. se, sich abmühen; t. se s čim, C.; t. se za kaj, sich um etwas kümmern, C.; — 5) t. se, brunften, läufig sein (o kravah), Cig., Rib.-M., C., Ig (Dol.), Notr.
Pleteršnik
túhtati 2., -am, vb. impf. 1) das Feuer dämpfen, löschen, Fr.-C.; — (den Zorn) besänftigen, C.; t. se, sich (im Zorne) mäßigen, C.; — 2) geheim halten, zu vertuschen suchen, Hal.-C.
Število zadetkov: 74