Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
zvíšati -am dov. (ȋ)
1. narediti kaj višje: zvišati jez / svetla barva stropa prostor optično zviša / zvišati glas
2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: zvišati cene, pristojbine, štipendije / zvišati tlak v kotlu
♦ glasb. zvišati intonacijo za polton
    zvíšati se 
    postati višji: vodna gladina se je zvišala
    // povečati se, zrasti: življenjski stroški so se zelo zvišali
    zvíšan -a -o:
    stati na zvišanem delu odra; govoriti z zvišanim glasom; imeti zvišano temperaturo / lonec na zvišan pritisk lonec, v katerem se pod zvišanim tlakom živilo hitro skuha

Slovenski pravopis

Pravopis
čez [poudarjeno čèz] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. varianta čéz.. (ẹ̑)
1. smerni prostorski ali prostorski poti skočiti ~ ograjo; steči ~ cesto; Sklonil se je čezenj [zə]; iti z roko ~ oči; obleči brezrokavnik ~ bluzo; skočiti °~ okno skozi; Koliko meri ~ ramena; tanka ~ pas; most ~ reko; potovati v Zagreb °~ Zidani Most skozi; poud. teči ~ drn in strn |ne po poti|
2. časovni biti zdoma ~ dan, ~ zimo; vrniti se ~ deset minut; ~ sedem let vse prav pride
3. vezljivostni zabavljati ~ hrano; reči komu kaj ~ čast; vpiti drug ~ drugega; poud. Napravili so križ čézme, zastar. čez mé |obupali so nad menoj|; star. Usmilite se ~ siroto sirote
4. povedkovniški, poud.: zrasti komu ~ glavo |nehati biti ubogljiv, obvladljiv|; dati otroka ~ koleno |natepsti|; neknj. pog. biti ~ les |čudaški, neumen|; prakt.sp. imeti koga ~ noč prenočiti; gled. žarg. Drama je šla ~ oder je bila uprizorjena
5. lastnostni biti visok ~ dva metra; plačati ~ tisoč tolarjev; delati ~ uro; izprašati dijakinjo ~ vso snov; ~ noč zasloveti |nenadoma, hitro|
Pravopis
fêjst1 -- --; bolj ~ (ȇ; ȇ) neknj. pog.: ~ ljudje dobri, pošteni; zrasti v ~ fanta postavnega, lepega; ~ gospodinja pridna, skrbna
Pravopis
péd -í ž -i/pêdi -- -i/pêdi -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) pet ~i dolg; zrasti za ~ visoko; poud.: obdelati vsako ~ zemlje |vsak najmanjši košček|; ne premakniti se niti za ~ |prav nič|
Pravopis
velikán -a m, člov. (ȃ) ~ s palčki; poud.: zrasti v pravega ~a |v velikega, močnega človeka|; ~i slovenske kulture |pomembni kulturni delavci|; živ., poud. vodstvo industrijskega ~a |velikega podjetja|
velikánka -e ž, člov. (ȃ) poud. ~ v razredu |največje dekle|; nečlov. kača ~; publ. velika (smučarska) skakalnica
Pravopis
vz.. predp.; pred s, š varianta v..; pred s, , ž varianta u..3; pred f, h, p, t varianta s..5; pred b, d, g, l, m, n, r, v varianta z..4 |gor|
I. izpredložna glag. vzbóčiti, vzbújati, vzdígniti, vzdrževáti, vzéti, vzgojíti, vzkalíti, vzletéti, vzmetíti, vznemíriti, vztrepetáti, vztrájati, vzvráten; vsíliti, vstáti, vštríc; usápiti se, uslíšati, usmíliti se, ustváriti, ušpíčiti, uzakóniti, uzréti, užalostíti, užéjati, užgáti, užíti, užlébiti; sfrčáti na vejo, shodíti, shraníti, splézati na kaj, splávati, spočéti, stêči1, stêči2; zblížati, zdrámiti, zgoníti, zgŕbiti, zledenéti, zljubíti se, zmágati, zmájati se, znoréti, zrásti, zvrtínčiti
II. izpredložna imenska vznóžje, (na)vzgòr, vzdôlž; vznák, vpríčo
III. izpodstavna vzbókel, vštríčen; uslíšan; shrámba, stékel; zgostítev, zráslek
Pravopis
z..4 varianta predp. vz..; pred nezvenečim nezvočnikom varianta s..5 zljubíti se, zrásti, zveselíti se; spodbudíti, spoglédati se
Pravopis
zrásti1 zrástem dov., nam. zràst; drugo gl. rasti1 (á) Drevje hitro ~e; poud. Zrastla so nova naselja |nastala|; Otrok je zelo zrastel; Temperatura je nekoliko zrastla se je zvišala; ~ za pet centimetrov; ~ pri starih starših; zrasti v koga/kaj ~ iz otroka v moža
zrásti se zrástem se (á) Veji sta se zrastli; zrasti se z/s čim ~ ~ s podlago; poud. Mesto se je zrastlo z okolico |se je tesno povezalo|
Pravopis
zrásti2 zrásem dov., nam. zràst; drugo gl. rasti2 (á); gl. zrasti1

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
obnovíti se -ím se dov.
na novo zrasti, nastati
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: prenoviti se
Celotno geslo Sinonimni
spodrásti -rástem dov.
ponovno zrasti
SINONIMI:
ekspr. podrasti
GLEJ ŠE SINONIM: odrasti
Celotno geslo Sinonimni
zrásti zrástem dov.
postati večji, višji zaradi naravnega, življenjskega razvoja
SINONIMI:
ekspr. narediti se, star. potegniti se, star. spotegniti se, zastar. vzrasti
GLEJ ŠE SINONIM: narasti, nastati, odrasti, odrasti, pojaviti se, povečati se, razviti se, razviti se, zvišati se
GLEJ ŠE: upasti
Celotno geslo Sinonimni
zrásti se zrástem se dov.
GLEJ SINONIM: združiti se

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
potegníti se in potégniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj postati daljši
Krilo se je na eni strani potegnilo.
2.
knjižno pogovorno kdo postati višji in tudi večji
V nekaj letih se je zelo potegnil.
3.
knjižno pogovorno kdo/kaj premakniti se vstran v/na/čez kaj / kam
Čete so se potegnile v ozadje.
Celotno geslo Vezljivostni G
povéčati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina se je /presenetljivo hitro/ povečala.
Celotno geslo Vezljivostni G
zrásti zrástem in zrásem dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
GLEJ: rásti
7.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina je /presenetljivo hitro/ zrasla.
8.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen od—do/iz česa / sredi česa / v/na/pri čem / pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot kulisa/ so na polju zrasla nova naselja.
Celotno geslo Vezljivostni G
zrásti se zrástem se in zrásem se dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kdo/kaj postati s kom/čim skladna celota
Naselji sta se /sorazmerno/ zrasli z okolico.
2.
kdo/kaj narediti se skupn-ega/-o, skupno obstajati s kom/čim
Jezikoslovje se je zraslo s sorodno vejo.
3.
iz botanike kaj začeti obstajati skupaj
Cvetno odevalo se je /cevasto/ zraslo.
4.
iz medicine kaj narediti se skupn-ega/-o, skupno obstajati s kom/čim
Pljučna mrena se je /dobro in varno/ zrasla z rebrno.
Celotno geslo Vezljivostni G
zrásti v zrástem v in zrásem v dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
GLEJ: rásti v

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
Celotno geslo Frazemi
góba Frazemi s sestavino góba:
íti po góbe, množíti se kot góbe po dežjù, napíti se kot góba, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, píti kot góba, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, rásti kot góbe [po dežjù], vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, zrásti kot góbe po dežjù, žéjen kot góba
Število zadetkov: 82