Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Pleteršnik
gnẹ́vati se, gnẹ̑vam se, vb. impf. zürnen, schmollen, Guts., Mur., Cig., Jan., Kor.-Jarn. (Rok.); (gnjivati se, Habd.-Mik.).
Pleteršnik
grdíti,* -ím, vb. impf. 1) hässlich machen, entstellen, Cig., Jan.; — 2) lästern, beschimpfen, verleumden, Cig.; tadeln, Blc.-C.; — g. se, zanken, M., Tolm.-Štrek. (Let.); jaz bi mu že pokazal, pa se nečem ž njim grditi, Gor.; — 3) g. se, anekeln: grdi se mi kaj, vzhŠt.-C.; svet se mi grdi, M.; — 4) g. se, zürnen, Cig.; — 5) g. se, prahlen, Kast.-C.; levinji se lisica grdi, Vod. (Izb. sp.).
Pleteršnik
greníti, -ím, vb. impf. 1) bitter machen; verbittern, verleiden; g. komu veselje, življenje; — 2) grämen: to me greni, das kränkt mich, Cig., C.; — g. se, grämeln, zürnen, V.-Cig., C.
Pleteršnik
hreníti se, -ím se, vb. impf. 1) zürnen, C., vzhŠt.; — 2) in die Nase rauchen: to se mu hreni, das verdrießt ihn, C., Z.
Pleteršnik
hȗjati, -am, vb. impf. 1) = hujšati, Savinska dol.-C.; — 2) h. se, schlimm sein, zürnen, greinen, schelten, M., C.; lamentieren, Koborid-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
izjezíti se, -ím se, vb. pf. aufhören zu zürnen.
Pleteršnik
jáditi, -im, vb. impf. ärgern, zornig machen, Cig., BlKr., Navr. (Let.); — j. se, zürnen, erbost sein, Mur., Cig., Met., BlKr.
Pleteršnik
ję́zanje, n. das Zürnen, der Aerger, Guts. (Res.).
Pleteršnik
ję́zən 2., -zna, adj. zornig; j. biti na koga, jemandem zürnen.
Pleteršnik
jezíti 2., -ím, vb. impf. ärgern, zum Zorne reizen; to me jezi; ne jezi me! — j. se, zürnen, sich ärgern; j. se nad kom (čim), na koga (kaj), sich über jemanden (etwas) ärgern, Cig., C., LjZv., DSv.; sami s sabo se jeze, Kast.
Pleteršnik
káčiti, kȃčim, vb. impf. 1) reizen, ärgern, aufregen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; kači me, es ärgert mich, Mur.; — k. se, sich ärgern, zürnen, Mur., Cig.; kaj se bodeš kačil! DSv.; — 2) schärfen, Z.
Pleteršnik
nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.-C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
Pleteršnik
naljútiti, -ljȗtim, vb. pf. 1) erzürnen, Jan. (H.); — 2) n. se, zornig werden, Jan. (H.); — sich satt zürnen, Jan. (H.).
Pleteršnik
nasrdíti se, -ím se, vb. pf. sich satt zürnen, auszürnen, Cig.
Pleteršnik
natogotíti se, -ím se, vb. pf. sich satt zürnen.
Pleteršnik
pŕtiti 1., pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.-C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.-Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
srdíti, -ím, vb. impf. zornig machen, Cig., Jan., M.; dušo topi, Boga srdi in pekel kuri, Kast.; s. se, zornig sein, zürnen; Bog se ne srdi z mano, Dalm.; eni se srde in jeze ne samo z ljudmi, ampak tudi sami s sabo, Kast.; s. se na koga, Jan. (H.); (germ.) s. se črez koga, Kast., Škrb.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.-Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.-Cig.; — = zbadati, DSv.
Pleteršnik
togotíti, -ím, vb. impf. erzürnen, in heftigen Zorn bringen; — t. se, zürnen, sich ärgern.
Pleteršnik
ujẹ́dati, -am, vb. impf. ad ujesti; 1) beißen, Cig., Jan., M.; kače so ga ujedale, Krelj; bili so ujedani in končavani od kače, Dalm.; muhe, komarji, bolhe so gospo neusmiljeno ujedale, LjZv.; uši ga ujedajo, Kr.; — ujeda me (po trebuhu), ich habe Bauchgrimmen; — u. se, abgenützt werden: železo se ujeda, Gor.; — vest me ujeda, das Gewissen quält mich, C.; bol me v srce ujeda, C.; — 2) mit Worten sticheln: u. koga, Svet. (Rok.); — u. se, sich zanken, Cig., C., Kr.; gospodarji se z družino ujedajo, Jap. (Prid.); in Feindschaft leben, Cig., C.; — 3) u. se, eifern, zürnen, sich ärgern; u. se nad kom; — krächzen, schreien, Mur.; sova se ujeda, Cig., C.; — 4) u. se, sich abgrämen, Dict., Cig., Jan., C.
Število zadetkov: 25