izvabíti in izvábiti -im tudi zvabíti in zvábiti -im dov. (ī á)
1. z vabljenjem, prigovarjanjem spraviti koga od kod: sošolci so ga izvabili iz dijaškega doma; pren. toplo sonce jih je izvabilo iz hiše
2. ekspr. s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem priti do česa: izvabiti denar od prijateljev / izvabiti komu priznanje, skrivnost; pren. izvabiti strunam melodije
3. knjiž., ekspr., z dajalnikom vzbuditi čustven odziv: s svojim petjem jim je izvabil solze; prim. zvabiti
Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
SSKJ²
sám1 -a -o tudi -ó zaim. (ȃ á)
1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr. strašno sam / na obisk je prišel sam; nikamor ne boš šla sama / otroci so ostali sami na svetu brez staršev, bližnjih; že nekaj let živi sama / nič ne bi rekla, če bi bilo več otrok pri hiši. Tako pa sem sama edinka / ekspr.: bil je sam samcat, star. samcat sam; ostal je sam samcat na njivi popolnoma sam / živeti sam zase
2. izraža, da kdo dela, je brez pomoči, sodelovanja drugih: pri tem prizadevanju je bil sam; otrok že sam hodi; naredi, ugani, znajdi se sam; vse delo je morala opraviti sama / predsednik bo sam uredil zadevo; sama bom govorila z njim / sam si to hotel, želel; pravico ima, da se odloči sam; sam se je prijavil oblastem; sam veš, vidiš, kako to gre / biti, igrati sam proti trem / mozoljev ne smemo stiskati sami
3. izraža, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: lasje se mu sami kodrajo; baraka se že sama podira; ljubezen je nekaj, kar pride samo / ekspr.: besede so mu kar same letele na papir; pecivo se je kar samo topilo v ustih / snov se lahko vname sama, brez dotika s plamenom
// v zvezi s se poudarja tako dogajanje: stara peč se je podrla sama od sebe; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; mislili so, da se bo vse uredilo kar samo od sebe; to ni zraslo samo od sebe; to se razume samo ob sebi; okoliščine same po sebi niso ugodne; to je samo po sebi umevno
4. izraža osebni zaimek: sam ni pil, zato ni maral pijancev; pomagali so nam, čeprav tudi sami nimajo dovolj; drugi so zadovoljni, sam pa mislim, da nekaj ni v redu; po tem pogovoru sama ni vedela, kaj naj si misli
// z osebnim zaimkom poudarja osebo, na katero se nanaša: tudi vi sami ste malo krivi; ti nazori so del njega samega; nje same ni mogel prestrašiti, otroci pa so se bali; ekspr.: želi si pravičnejši svet, on sam pa še zdaleč ni tako pravičen; ti sama me boš spravila v grob
// poudarja pomen besede, na katero se veže: sam njegov nastop je bil izreden; minister je moral odstopiti, predsednik sam pa se je znašel v zelo neprijetnem položaju / gre predvsem za njen odnos do sočloveka, do samega dela
5. v zvezi s se poudarja odnos do osebka
a) v nepredložni zvezi, navadno ujemajoč se v sklonu: samemu ali sam sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; s takim ravnanjem škodi samemu sebi; hvali samega ali sam sebe; obvladati samega sebe; samo ali sama sebe je zaničevala / alkoholik ni več gospodar samega sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen
b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; stanovanje sta imela popolnoma sama zase; hiša stoji sama zase; besedilo samo na sebi ni nič posebnega; zmaga nad samim seboj; bila je nezadovoljna s samo seboj
6. v zvezi sam svoj neodvisen, samostojen: sem sam svoj in ravnam, kakor hočem; z zaposlitvijo je postala sama svoja; poročila se je in postala sama svoja gospodinja / knjiž. od nekdaj so bili sami svoji, brez graščakov in grajskih davščin svobodni; ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen
// v imenovalniku ednine moškega spola tudi samsvoj čudaški, poseben: govorili so, da je pust in sam svoj človek; ko bi ne bila tako boječa in sama svoja
● star. žena je zaupala možu, da ne bosta več dolgo sama da je noseča; ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; nar. ne bodi tako sam svoj trmast; nar. zdaj, ko nisem več sama (s seboj), me puščaš v sramoti ko sem noseča; sestre so se poročile, ona pa je ostala sama neporočena, samska; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase; sam.:, nar. sinu so dali ime po meni, tako je želela sama žena; poklicati, zvabiti koga na samo; večkrat je poskusil na samem govoriti z njo; sklenil je, da bo na samem obračunal z njim; hiša stoji na samem
1. izraža, da je kdo brez stikov, povezave ali ni skupaj z drugimi: vsi so odšli, spet sem sam; želel je biti sam z njo; ostali smo sami sredi gozda; pohiti, otroka sem pustila samega; našel jo je samo doma; čisto, ekspr. strašno sam / na obisk je prišel sam; nikamor ne boš šla sama / otroci so ostali sami na svetu brez staršev, bližnjih; že nekaj let živi sama / nič ne bi rekla, če bi bilo več otrok pri hiši. Tako pa sem sama edinka / ekspr.: bil je sam samcat, star. samcat sam; ostal je sam samcat na njivi popolnoma sam / živeti sam zase
2. izraža, da kdo dela, je brez pomoči, sodelovanja drugih: pri tem prizadevanju je bil sam; otrok že sam hodi; naredi, ugani, znajdi se sam; vse delo je morala opraviti sama / predsednik bo sam uredil zadevo; sama bom govorila z njim / sam si to hotel, želel; pravico ima, da se odloči sam; sam se je prijavil oblastem; sam veš, vidiš, kako to gre / biti, igrati sam proti trem / mozoljev ne smemo stiskati sami
3. izraža, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: lasje se mu sami kodrajo; baraka se že sama podira; ljubezen je nekaj, kar pride samo / ekspr.: besede so mu kar same letele na papir; pecivo se je kar samo topilo v ustih / snov se lahko vname sama, brez dotika s plamenom
// v zvezi s se poudarja tako dogajanje: stara peč se je podrla sama od sebe; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; mislili so, da se bo vse uredilo kar samo od sebe; to ni zraslo samo od sebe; to se razume samo ob sebi; okoliščine same po sebi niso ugodne; to je samo po sebi umevno
4. izraža osebni zaimek: sam ni pil, zato ni maral pijancev; pomagali so nam, čeprav tudi sami nimajo dovolj; drugi so zadovoljni, sam pa mislim, da nekaj ni v redu; po tem pogovoru sama ni vedela, kaj naj si misli
// z osebnim zaimkom poudarja osebo, na katero se nanaša: tudi vi sami ste malo krivi; ti nazori so del njega samega; nje same ni mogel prestrašiti, otroci pa so se bali; ekspr.: želi si pravičnejši svet, on sam pa še zdaleč ni tako pravičen; ti sama me boš spravila v grob
// poudarja pomen besede, na katero se veže: sam njegov nastop je bil izreden; minister je moral odstopiti, predsednik sam pa se je znašel v zelo neprijetnem položaju / gre predvsem za njen odnos do sočloveka, do samega dela
5. v zvezi s se poudarja odnos do osebka
a) v nepredložni zvezi, navadno ujemajoč se v sklonu: samemu ali sam sebi naj pripiše, če bo kaj narobe; s takim ravnanjem škodi samemu sebi; hvali samega ali sam sebe; obvladati samega sebe; samo ali sama sebe je zaničevala / alkoholik ni več gospodar samega sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen
b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; stanovanje sta imela popolnoma sama zase; hiša stoji sama zase; besedilo samo na sebi ni nič posebnega; zmaga nad samim seboj; bila je nezadovoljna s samo seboj
6. v zvezi sam svoj neodvisen, samostojen: sem sam svoj in ravnam, kakor hočem; z zaposlitvijo je postala sama svoja; poročila se je in postala sama svoja gospodinja / knjiž. od nekdaj so bili sami svoji, brez graščakov in grajskih davščin svobodni; ekspr. delam, kar hočem, saj sem sam svoj gospod nisem od nikogar odvisen
// v imenovalniku ednine moškega spola tudi samsvoj čudaški, poseben: govorili so, da je pust in sam svoj človek; ko bi ne bila tako boječa in sama svoja
● star. žena je zaupala možu, da ne bosta več dolgo sama da je noseča; ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; nar. ne bodi tako sam svoj trmast; nar. zdaj, ko nisem več sama (s seboj), me puščaš v sramoti ko sem noseča; sestre so se poročile, ona pa je ostala sama neporočena, samska; ekspr. ob pogledu na darilo se mu je kar samo smejalo njegov obraz je izražal veliko zadovoljstvo, veselje; preg. nesreča ne pride nikoli sama slabi, neprijetni dogodki se pogosto vrstijo drug za drugim; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase; sam.:, nar. sinu so dali ime po meni, tako je želela sama žena; poklicati, zvabiti koga na samo; večkrat je poskusil na samem govoriti z njo; sklenil je, da bo na samem obračunal z njim; hiša stoji na samem
SSKJ²
z... ali z... in iz... ali z... tudi iz..., pred nezvenečimi soglasniki s... ali s... in iz... ali s... tudi iz..., pred s, š, z, ž se... [sə in se] predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti s česa, od kod, kam: zbezati iz koša; zbiti klobuk z glave; zlesti na drevo, zriniti vstran, zvoziti drva iz gozda
b) druženja, kopičenja: zbiti deske; zbrati, zgrabiti seno; zliti skupaj, zrasti se
c) začetka dejanja: zbezljati, zdirjati, zdrveti
č) stanja kot rezultata dejanja: zbombardirati, zbrisati, zdresirati, zdrgniti
d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: zblazneti, zbledeti, zboleti, zdaniti se, zmračiti se, zmrzniti / zgostiti, zjekleniti
e) dosege zaželenega namena, cilja: zberačiti, zvabiti
f) same dovršnosti: zgoreti, zgraditi, zravnati / zlagati se
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zbiranje, zbledelost, zrastlina
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zbliza, zdaleč, zdoma; prim. iz
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) premikanja ali usmerjenosti s česa, od kod, kam: zbezati iz koša; zbiti klobuk z glave; zlesti na drevo, zriniti vstran, zvoziti drva iz gozda
b) druženja, kopičenja: zbiti deske; zbrati, zgrabiti seno; zliti skupaj, zrasti se
c) začetka dejanja: zbezljati, zdirjati, zdrveti
č) stanja kot rezultata dejanja: zbombardirati, zbrisati, zdresirati, zdrgniti
d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: zblazneti, zbledeti, zboleti, zdaniti se, zmračiti se, zmrzniti / zgostiti, zjekleniti
e) dosege zaželenega namena, cilja: zberačiti, zvabiti
f) same dovršnosti: zgoreti, zgraditi, zravnati / zlagati se
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zbiranje, zbledelost, zrastlina
3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zbliza, zdaleč, zdoma; prim. iz
SSKJ²
zvabíti in zvábiti -im dov. (ī á)
z vabljenjem, prigovarjanjem spraviti koga kam: sošolci so ga zvabili na izlet; zvabiti koga k sebi, s seboj; zvabiti ljudi v trgovino; zvabiti žival za seboj / ekspr.: lepo jutro ga je zvabilo na lov; želja po dogodivščinah ga je zvabila v svet
● ekspr. zvabiti koga v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. zvabiti koga v prepir doseči, da se začne prepirati; prim. izvabiti
z vabljenjem, prigovarjanjem spraviti koga kam: sošolci so ga zvabili na izlet; zvabiti koga k sebi, s seboj; zvabiti ljudi v trgovino; zvabiti žival za seboj / ekspr.: lepo jutro ga je zvabilo na lov; želja po dogodivščinah ga je zvabila v svet
● ekspr. zvabiti koga v past prevarati, ukaniti ga; ekspr. zvabiti koga v prepir doseči, da se začne prepirati; prim. izvabiti
Slovenski pravopis
Pravopis
zmamíti in zmámiti -im in zmámiti -im dov. zmámljenje; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. |zvabiti|: koga/kaj ~ otroka k sebi; Denar ga je zmamil v svet; zmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|
Pravopis
zvabíti in zvábiti -im dov.; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ otroka k sebi; poud. ~ nasprotnika v past |prevarati, ukaniti ga|; ~ žival s seboj; poud. zvabiti kaj od koga ~ denar od staršev |izvabiti|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Slovar slovenskih frazemov
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
minúta Frazemi s sestavino minúta:
čákati na svôjih pét minút [sláve], do minúte natánčen, do minúte natánčno, do minúte tóčno, dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút, pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto
čákati na svôjih pét minút [sláve], do minúte natánčen, do minúte natánčno, do minúte tóčno, dobíti svôjih pét minút [sláve], dočákati svôjih pét minút [sláve], doživéti svôjih pét minút [sláve], iméti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izrábiti svôjih pét minút, pét minút pred dvanájsto, storíti kàj pét minút pred dvanájsto
Celotno geslo
Frazemi
Slovenski etimološki slovar³
Celotno geslo
Etimološki
vabīti vábim nedov.
Celotno geslo
Etimološki
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
Pleteršnik
zvábiti 2., -im, vb. pf. zusammenladen, zusammenrufen, zusammenbitten, Dict., Cig., Dalm.-C.; zvabi svoje prijatelje in sosede, Krelj.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
zvábiti -im dov. zvabiti, privabiti: Vnogo je on lüſztva z-jálnoſztjom k-ſzebi zvabo KM 1796, 63; Steroga je z-szebom zvabo KAJ 1870, 86
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Celotno geslo
Hipolit
zvabiti glagol
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
klicati nedov., F22, appello, -are, Praudo vlézhi pred eniga druṡiga rihtarja, imenovati, klizati; calare, klizati; clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti, klizati, ſpelati; convadari, k'rihti, ali h'pravdi klizati po nékadanî ſtari ſhegi; evocans, kateri vunkai vabi, ali klizhe; evocare, ṡvabiti, vun klizati; evocare ad arma, vun na oroṡhye klizati; inclamare, na eniga krizhati, na vus glas klizati; invocare, na pumozh klizati, proſſiti; legem promulgare, poſtavo oṡnaniti, vun klizati; pappare, ſvojga ozheta klizati; pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai klizati; praeco, -onis, reṡglaſnyk, kateri vunkai klizhe, inu oṡnanuje; praedicare, pridigovati, vun klizati, oṡnanovati; provocare, draſtiti, na junaṡhtvu eniga klizati, vun vabiti; provocator, -oris, kateri vunkai klizhe ali vabi, ṡdraṡhbenik; publicare, vun klizati, oṡnaniti, ozhitovati; revocare, eniga odverniti, naṡai klizati; testificari deum, Bogá na prizho klizati, ali klèti; vocare, klizati, poklizati, vabiti; vocitare, vſeṡkuṡi klizati, imenovati, enu imè dati
Vorenc
speljati dov., F4, coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti, klizati, ſpelati; educere, vun ſpelati, potegniti, iſpelati; egerere, vunkai ṡneſti, vun ſpelati, ſpraṡniti, vun ṡkopati; elicere, vun ṡvabiti, ṡvlezhi, ſpelati
Vorenc
spravljati nedov., F16, accumulare, v'kupai ẛbrati, ẛneſti, snaſhati, na kúp noſſiti, ſpravlati; aggerere, vkupai na kup noſſiti, na en kup ſpravlati, naneſti; aggregare, v'kúp ſpravlati, noſſiti, pernaſhati; circunglobare, okuli inu okuli na en kúp ſpravlati, v'kupai noſſiti, ẛnaſhati, na en kúp noſſiti; coacervare, v'kupai grabiti, ſpravlati, na kúp noſſiti; coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti, klizati, ſpelati; congerere, v'kúp ẛneſti, ẛloṡhiti, ſpraviti, ẛgrinîati, ſpravlati; congregare, ſpravlati, v'kúp voṡiti, ṡklizati, ṡvabiti, ſpraviti, ſpravlati; consarcinare, punkelze v'kúp ſpravlati, valiṡhe v'kúp ṡnaſhati; cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla; cumulare, na en kup ſpravlati; fimetum, -ti, kúp gnója, kamer ſe gnoi ſpravla, gomila; frondator, -ris, kateri ṡelenîe, ali ṡelene veye, ali frodil ſpravla, ſmuka, ali klèſti; frugilegus, -a, -um, kateri leitino v'kupai spravla; pabulator, kateri kermo ſpravla, ṡhivini poklada, ṡa ṡhivino preṡkarby
Vorenc
zvabiti dov., F7, coadunare, v'kupai ſpravlati, ẛvabiti, klizati, ſpelati; conciére, v'kúp ṡklizati, ṡvabiti, ẛvlezhi; congregare, v'kúp voṡiti, ṡklizati, ṡvabiti, ſpraviti, ſpravlati; convocare, ṡvabiti, v'kúp vabiti, poklizati; elicere, vun ṡvabiti, ṡvlézhi, ſpelati; evocare, ṡvabiti, vun klizati; prolicere, ſem naprei ṡvabiti, ali ṡdraṡhiti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 26
Dostopnost