Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bála -e ž (á)
1. zvito ali stisnjeno, za transport pripravljeno blago: nakladati težke bale; bala bombaža, platna, slame
♦ trg. bala papirja 10.000 pol
2. nevestina oprema: pripravljati, voziti balo; dobiti kaj za balo / ekspr. dojenčkova bala
Celotno geslo Kostelski
bala ► ˈbaːla -e ž
Celotno geslo Etimološki
drȃt -a m
SSKJ²
galantín -a m (ȋ)
gastr. belo meso, zvito in napolnjeno z različnimi nadevi, kot hladna jed: za začetek banketa so postregli z galantinom
Celotno geslo Sinonimni
govoríti -ím nedov.
1.
komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani
SINONIMI:
slabš. bebljati, slabš. besedičiti, knj.izroč. besediti, knj.izroč. besedovati, slabš. blebetati, slabš. blekati, slabš. blesti, slabš. brenkati, slabš. bubljati, slabš. cmevkati, slabš. čeljustati, ekspr. čenčati, slabš. česnati, ekspr. čivkati, slabš. čvekati, slabš. devetkati, slabš. gagati, slabš. gobcati, slabš. gobezdati, slabš. gofljati, zastar. golčati, slabš. govoričiti, zastar. izgovarjati, zastar. izrazovati se, star. izrekati, slabš. jezikati, slabš. klatiti, ekspr. klepetati, slabš. klestiti, slabš. klobasariti, slabš. klobasati, slabš. klobuštrati, slabš. klopotati, slabš. kokodajsati, slabš. kokodajskati, slabš. kokodakati, slabš. kolcati, slabš. krakati, slabš. kvakati, star. kvantati, slabš. kvasati, slabš. kvasiti1, slabš. lajati, zastar. lepetati, ekspr. lopotati, nar. marnjati, slabš. meketati, slabš. mlatiti, slabš. mleti2, ekspr. omenjati, slabš. otepati, ekspr. peti1, ekspr. praviti, ekspr. prepevati, nar. prezati, zastar. pričati, sleng. prijavljati, ekspr. pripovedovati, ekspr. rabiti jezik, ekspr. razkladati, ekspr. razpletati, ekspr. razpredati, slabš. regljati, star. rekati, slabš. rezgetati, ekspr. robiti, ekspr. ropotati, pog. slišati, ekspr. sukati jezik, ekspr. šušljati, ekspr. trditi1, slabš. trobentati, slabš. trobezljati, slabš. tvesti, star. uganjevati, ekspr. ugibati, ekspr. uporabljati jezik, ekspr. utrinjati, star. zlagati besede, slabš. žlobudrati
2.
s prislovnim določilom, prakt. sp. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari
SINONIMI:
pog. biti govornik, neknj. pog. držati govor, slabš. govorančiti, pog. imeti govor, ekspr. imeti govoranco
3.
kaj znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki
SINONIMI:
ekspr. klepati, ekspr. lomiti, ekspr. tolči
4.
s kom ekspr. biti s kom v normalnih odnosih
SINONIMI:
ekspr. meniti se, ekspr. pogovarjati se
GLEJ ŠE SINONIM: dopovedovati, kazati, kritizirati, obravnavati, pogovarjati se, praviti, praviti, praviti
GLEJ ŠE: molčati, jezen2, molčati, obrekovati, okolišiti, okolišiti
Celotno geslo eSSKJ
iznajdljívo prislov [iznajdljívo]
    takó, da se hitro najde ustrezna, stanju primerna rešitev
ETIMOLOGIJA: ↑iznajdljiv
Celotno geslo eSSKJ
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
    1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
    3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
    4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
    5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
SSKJ²
kléka -e ž (ẹ́)
slabš. zelo suha, mršava žival, zlasti konj: v hlevu ima staro kleko
// krivenčasto, zvito drevo: posekati kleko
Celotno geslo Etimološki
klóbko -a s
SSKJ²
kodélja -e ž (ẹ̑)
v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: na preslico je nataknila novo kodeljo; puliti laneno predivo iz kodelje; razkuštrana glava, podobna veliki kodelji; pren., ekspr. njegov obraz je bil ogromna kodelja sivih kocin
♦ tekst. preja iz kratkih konopljenih izčesanih vlaken
Celotno geslo Sinonimni
kodélja -e ž
v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenjepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. povesmo
Celotno geslo Etimološki
kodẹ̑lja -e ž
Celotno geslo Pohlin
kodelja [kodẹ̑lja] samostalnik ženskega spola

v šop zvito očiščeno predivo za predenje; kodelja

Celotno geslo Kostelski
kodelja ► kȯˈdėːl’a -e ž
Svetokriški
kunštno prisl. 1. zvito, lisjaško: ti si ena Babylonska Loterza, katera ſa moshkimi pershonami hodish, perloshnosti kunshtnu najdesh, de v'greh yh perpravish ǀ lagati, inu kunshtnu golufati, ſizer neobogati 2. spretno, vešče: Se bodo vidili grehy vnih shenskih pershon, katere taku kunshtnu sdaj ſnaio sakrivat ǀ ta brumni Gospud kunshtnu odgovorij ǀ nimash taku tvojo drejto kunshtnu sasukat, de hudizh bo tebe po rokah, karzal 3. umetelno, umetniško: Ceſar Adrianus, namrezh njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti ǀ kateriga Apelles je bil taku kunshtnu ſmalal ǀ Parradius pak je bil ſmalal en fironk taku kunshtnu, de Zeuxis je menil, de je naterlih → kunšten
SSKJ²
licemériti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
knjiž., nav. ekspr. licemersko se vesti ali govoriti, hliniti se: licemeril je in jim lagal; zavestno, zvito licemeriti
SSKJ²
lisíčiti -im nedov. (í ȋ)
1. nameščati lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila: mestni redarji so lisičili napačno parkirane avtomobile in druga vozila
2. ekspr. zvito, prebrisano ravnati, govoriti: on zmeraj samo lisiči; vedel je, kako je treba lisičiti s trgovci
    lisíčiti se 
    dobrikati se, prilizovati se: lisičila se mu je z žensko preračunljivostjo
Pravopis
lisíčiti -im nedov. lisíčenje (í ȋ) poud. |zvito, prebrisano govoriti, ravnati|: z/s kom Vedel je, kako je treba ~ s trgovci
lisíčiti se -im se (í ȋ) poud. |dobrikati se, prilizovati se|: komu ~ ~ gospodarju
Pravopis
lisíčje prisl. (ȋ)
1. nač., poud. ~ se zasmejati |zvito|
2. primer. ~ rjav; ~ zvit
Pravopis
lisíčji -a -e (ȋ) ~ brlog; poud. ~ pogled |zvit, prebrisan|; rastl. ~ rep
po lisíčje primer. prisl. zv. (ȋ) poud. ~ ~ se izmuzniti |zvito, prebrisano|
Število zadetkov: 101