Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən]
    1. ki ima enake pravice in dolžnosti; SINONIMI: enakovreden
      1.1. ki kaže, izraža prisotnost takih pravic in dolžnosti
    2. ki je po vrednosti, kakovosti, hierarhiji enak, podoben drugemu; SINONIMI: enakovreden
FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
Celotno geslo eSSKJ
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: ↑invalid
Celotno geslo eSSKJ
káča káče samostalnik ženskega spola [káča]
    1. plazilec brez nog in z dolgim valjastim telesom; primerjaj lat. Serpentes
      1.1. meso te živali kot hrana, jed
    2. mitološko bitje z dolgim kačjim trupom in glavo, pogosto upodobljeno v templjih, svetiščih
    3. ozek, podolgovat predmet iz mehkega materiala
    4. ekspresivno dolga vijugasta vrsta česa, kar se počasi premika
    5. znamenje kitajskega horoskopa med zmajem in konjem
      5.1. kdor je rojen v tem znamenju
    6. slabšalno kdor je hudoben, nesramen ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
kméčko prislov [kméčko]
    1. takó kot pri kmetu ali da spominja na kmeta
    2. takó kot pri kmetiji ali da spominja na kmetijo
    3. takó, da se upošteva status kmeta
    4. slabšalno takó, da se zaradi preprostosti zdi omejeno, banalno
ETIMOLOGIJA: ↑kmečki
Celotno geslo eSSKJ
kmetíjstvo kmetíjstva samostalnik srednjega spola [kmetístvo]
    gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem hrane z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmetija
Celotno geslo eSSKJ
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc]
    iz zoologije manjša ptica selivka s temnejšim perjem po hrbtu in svetlejšim po trebuhu ter navadno z daljšim kljunom; primerjaj lat. Tringa; Actitis
STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
Celotno geslo eSSKJ
narcísa narcíse samostalnik ženskega spola [narcísa]
    rastlina z daljšimi ozkimi listi in večjimi, navadno belimi ali rumenimi zvezdastimi cvetovi; primerjaj lat. Narcissus
STALNE ZVEZE: gorska narcisa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
novelírati novelíram dovršni in nedovršni glagol [novelírati]
    1. spremeniti, dopolniti veljavni pravni akt z novelo
      1.1. dopolniti, prenoviti, izboljšati kaj sploh
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. novellieren, iz ↑novela
Celotno geslo eSSKJ
osmêrec osmêrca tudi osmérec osmérca samostalnik moškega spola [osmêrəc] tudi [osmérəc]
    1. tekmovalni čoln za osem veslačev in krmarja
      1.1. skupina tekmovalcev za ta čoln
      1.2. veslaška disciplina za ta čoln
    2. skupina osmih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj
    3. iz literarne vede verz z osmimi zlogi
ETIMOLOGIJA: iz osmer iz ↑osem
Celotno geslo eSSKJ
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc]
    1. kdor se premika brez prevoznega sredstva, s hojo; SINONIMI: pešak
    2. starinsko vojak, ki se bojuje peš; SINONIMI: pešak
STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: ↑peš
Celotno geslo eSSKJ
skúter skúterja samostalnik moškega spola [skúter]
    motorno kolo z manjšimi kolesi in prostorom za noge na sredini, ki ne dosega večjih hitrosti, navadno za vožnjo po mestu
STALNE ZVEZE: podvodni skuter, vodni skuter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. scooter iz scoot ‛zdrveti, ucvreti jo’
Celotno geslo eSSKJ
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák]
    navadno po železnih tirih vozeče vozilo iz med seboj povezanih vagonov, ki jih vleče lokomotiva
STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
fluorografíranje -a s (ȋ)
glagolnik od fluorografirati: ekipa je opravila fluorografiranje; obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini
SSKJ²
mílica2 tudi milíca -e ž (ȋ; ȋ)
1. od 1945 do 1992 uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici
// miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico
2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice
SSKJ²
občánka -e ž (ȃ)
pripadnica določene občine: najstarejša občanka je praznovala 101. rojstni dan; zahteva občank za ureditev otroškega varstva v občini / častna občanka
SSKJ²
óbčina -e ž (ọ̑)
1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine; gospodarsko razvita občina; organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor
// organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini
// poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino
// do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji
2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
SSKJ²
občínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na občino: občinske meje; občinsko središče / občinski forumi, organi; občinski proračun, statut; občinsko turistično društvo / občinska politika / občinska stavba; občinsko zemljišče / ekspr. občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; občinski odbor v stari Jugoslaviji izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski ljudski odbor od 1952 do 1963 izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski odbornik član občinskega odbora; član občinskega ljudskega odbora; občinski praznik praznik, ki se praznuje v okviru občine; občinski sluga nekdaj nižji uslužbenec na občini, ki opravlja pomožna dela; občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti; občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; občinske ceste ceste, ki omogočajo promet na območju občine; občinski svet; občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina
● ekspr. moje kolo ni občinsko ne dovolim, ne želim, da bi ga kdorkoli uporabljal
♦ pravn. občinsko sodišče nekdaj prvostopenjsko sodišče za manj važne pravne zadeve
SSKJ²
odbòr -ôra m (ȍ ó)
skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog: odbor se sestane, sklene; publ. odbor se je konstituiral na prvi seji; dati odboru razrešnico; izvoliti, sestaviti odbor; član odbora; seja odbora; odbor za pritožbe / glavni odbor najvišji, osrednji odbor kake organizacije; iniciativni odbor ki ima nalogo, da organizira, pripravi določeno akcijo, delo; izvršni ali izvršilni odbor ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov; krajevni ljudski odbor [KLO] prva leta po 1945 organ državne oblasti v kraju; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; nadzorni odbor navadno na občnem zboru izvoljeni odbor za nadzorovanje društvenega poslovanja; narodnoosvobodilni odbor osnovni organ oblasti narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov; občinski odbor v stari Jugoslaviji izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; upravni, uredniški, volilni odbor
// sedež take skupine: iti na odbor
♦ zgod. deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro
SSKJ²
oplinjevánje -a s (ȃ)
zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina; plinifikacija: del namenskih sredstev so porabili za širitev oplinjevanja v občini; oplinjevanje kraja; načrti za oplinjevanje
SSKJ²
postája -e ž (ȃ)
1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah; začetna in končna postaja / avtobusna, metrojska, tramvajska postaja; spodnja, zgornja postaja žičnice
// v zvezi železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki: srečala sta se pred železniško postajo; graditi novo železniško postajo / biti v službi na železniški postaji / šef postaje
// kraj, prostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške postaje; iskati železniško postajo; vlak je zapeljal v postajo / potniška, tovorna postaja
2. nav. ekspr. kraj, prostor, kjer se kdo za krajši čas ustavi, zadrži: Pariz je bila le vmesna postaja na poti v London / v gostilni je bila njihova prva postaja
// pog. krajši postanek: delal je postaje
3. s prilastkom organizacijska enota negospodarske organizacije
a) ki zunaj sedeža te organizacije opravlja njeno dejavnost v zmanjšanem obsegu: vodja lekarniške postaje; veterinarska, zdravstvena postaja / policijska postaja organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne policije enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet
b) ki opravlja določeno dejavnost te organizacije: meteorološka postaja; nezgodna postaja; obveščevalna postaja gorske reševalne službe; poklicati reševalno postajo; postaja za transfuzijo krvi
// kraj, prostor, kjer se opravlja kaka dejavnost sploh: oskrbovalna postaja; nekdaj preprežna postaja / karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene
4. naprave, ki omogočajo kako dejavnost: na otoku so postavili prisluškovalno postajo; oddajna, sprejemna postaja; radarska postaja / signal ljubljanske radijske postaje; televizijska postaja / poiskati določeno postajo poiskati valovno dolžino določenega (radijskega) oddajnika / vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij
5. nav. ekspr. kraj, kjer je kdo določen čas živel: Jesenice so ena od postaj njegovega življenja / naštel je postaje svoje službe
// čas, doba v življenju, razvoju česa: najvažnejše postaje njegovega življenja / to je zadnja postaja njenih ljubezenskih zgodb
● ekspr. prehodili so vse postaje na svoji trnovi poti veliko so pretrpeli; ekspr. tehniška šola ne bo tvoja zadnja postaja šolanja ne boš končal s tehniško šolo
♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; razdelilna, relejna postaja; mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; rel. postaja križevega pota vsaka od slik križevega pota; urb. čelna postaja; žel. namembna, odhodna postaja
Število zadetkov: 293