Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
žígec -gca (ȋ) v zvezi koroški žigec srednje velik lovski pes črne barve z rjavimi lisami okrog oči in na prsih: istrski gonič in koroški žigec
SSKJ
žignína -e ž (ī) jur. pristojbina za žigosanje meril in dragih kovin: plačati žignino
SSKJ
žígolo -a (ȋ) mlad moški, ki se najame za ples in za družbo ženskam v zabaviščih: letoviški žigolo; prim. gigolo
SSKJ
žigósanje -a (ọ̑) glagolnik od žigosati: žigosanje razglednic / žigosanje izdelkov / javno žigosanje; žigosanje koga
SSKJ
žigósati -am nedov. in dov. (ọ̑) 
  1. 1. opremljati z žigom: žigosati dopise, razglednice, spričevala / žigosati zlato
     
    vet. žigosati živino
  2. 2. ekspr. označevati, opredeljevati: žigosajo ga za izdajalca, kot ničvrednega človeka / hribovski čevlji so ga žigosali na poseben način
  3. 3. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: žigosati nasprotnike / žigosati privilegije
    žigósan -a -o: žigosana znamka; žigosano meso
SSKJ
žigovína -e ž (í) jur. žignina: plačati žigovino
SSKJ
žíher [hərprisl. (í) nižje pog. lahko: žiher greste tja / žiher mi verjameš
SSKJ
žíla -e ž (í) 
  1. 1. cevast organ, po katerem teče kri ali limfa: žila nabrekne, poči, se zamaši; prerezati, prevezati, stisniti žilo; dati injekcijo v žilo; kri kroži, se pretaka po žilah; debele žile; vratna žila; žila na zapestju; poapnenje žil; utrip žile / potipati komu žilo ugotoviti, kako bije, utripa srce; ekspr.: vino poživlja žile telo; toplota se mu je razlila po žilah občutil je toploto po telesu
    // krvne žile
  2. 2. ekspr., navadno s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilo; prirojena trgovska žila
    // nagnjenje, potreba: pretepaška žila se mu je umirila
  3. 3. bot. vrvasto razporejeni skupki celic v listu in steblu, ki prevajajo organske snovi in vodo z rudninskimi snovmi, raztopljenimi v njej: listne, stebelne žile; značilen potek žil v listu; razporeditev žil v steblu
  4. 4. tanka nepravilna plast v kamnini iz drugače obarvanih ali drugih mineralov: žile v marmorju; črn kamen z belimi žilami
    // navadno s prilastkom nahajališče česa v zemlji: bogata premogova žila; priti do vodne žile
    // petr. telo kamnine ali rude, ki ima obliko plošče: navpična, vodoravna rudna žila; vodna žila za vodo prepustna plast z večjo količino vode med dvema neprepustnima plastema; zlata žila kremenova žila, ki vsebuje zrna zlata
  5. 5. publ., navadno s prilastkom pomembna prometna pot: glavno mestno žilo omejujeta dva trga / ceste, železniške proge, reke so najpomembnejše prometne žile
  6. 6. plast trdega tkiva v mesu: odstraniti žile in maščobo od mesa / ekspr. napel je vse žile, da bi ga prepodil mišice, kite
  7. 7. del moškega spolovila nekaterih sesalcev: bikova žila; žila jelena
    // nar. močen korobač iz posušene bikove žile; bikovka, žilavka: pretepsti koga z žilo / bikova žila
    ● 
    star. vse žile je napenjal, da bi si izboljšal položaj sile; prerezati si žile usmrtiti se, poskusiti se usmrtiti s prerezom žil; star. delati na vse žile na vse pretege; ekspr. to mu je pognalo kri po žilah ga je poživilo, razburilo; ekspr. modra kri se ji pretaka po žilah je plemiškega rodu; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. kri ji je zastala, zledenela v žilah od strahu zelo se je prestrašila
    ♦ 
    anat. koronarna žila ki v obliki venca obdaja srce; limfna žila po kateri se pretaka limfa; (žila) dovodnica; bot. listna žila; elektr. žila posamična žica v kablu, vodniku s pripadajočo izolacijo in morebitno dodatno opremo; med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica; zlata žila bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini; aritmija žile; zool. žile žili podobne tvorbe v krilih žuželk, ki jim dajejo oporo
SSKJ
žílast -a -o prid. (í) 
  1. 1. ki ima izrazite, izstopajoče žile: žilasta noga, roka
    // ki ima žile: žilast marmor / žilasta govedina polna trdega tkiva, kit
  2. 2. suh, z močno razvitimi kitami; žilav: velika, žilasta ženska
SSKJ
žílav -a -o prid. (í) 
  1. 1. ki ima izrazite, izstopajoče žile: žilave noge, roke / žilav vrat kitast
    // ki ima žile: žilava kamnina / žilavo meso polno trdega tkiva, kit
  2. 2. ki se težko lomi, drobi: žilav les; žilav material; žilava trava
  3. 3. suh, z močno razvitimi kitami: žilav konj; visok, žilav moški
  4. 4. ekspr. vzdržljiv, odporen: to je žilav rod; opomogel si bo, saj je žilav / on je žilave narave
    // zelo vztrajen, nepopustljiv: pridobiti si neodvisnost z žilavim bojem; žilavo prizadevanje za napredek / žilava volja do življenja
    žílavo prisl.: žilavo se braniti
SSKJ
žilavíti -ím tudi žiláviti -im nedov. (ī í; ā ȃ) metal. pridobivati jeklo iz surovega železa z oksidacijo ogljika v staljenem stanju: žilaviti grodelj
SSKJ
žílavka -e ž (í) 
  1. 1. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji zlasti v Hercegovini: nasaditi žilavko
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti žilavko
  2. 2. močen korobač iz posušene bikove žile: udariti z žilavko
SSKJ
žílavost -i ž (í) lastnost, značilnost žilavega: žilavost delavčevih rok / žilavost korenine; žilavost lesa; žilavost materiala / ekspr. žilavost in podjetnost rodu vzdržljivost, odpornost
♦ 
metal. količina, ki kaže, pri kako močnem udarcu se preizkušanec prelomi
SSKJ
žílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žilo: žilna stena / žilni utrip / žilno obolenje / žilna rudnina
♦ 
anat. žilni sistem; min. žilno zlato zlato, ki se pojavlja v kremenovih žilah
SSKJ
žilétka -e ž (ẹ̑) pog. britvica: briti se z žiletko
SSKJ
žílica -e ž (í) 
  1. 1. manjšalnica od žila: v glavi ji je počila žilica / krvne žilice v pokostnici; limfne žilice / apnenec z mnogimi žilicami
  2. 2. ekspr., s prilastkom dar, sposobnost: ima pesniško žilico; zatajiti je moral svojo slikarsko žilico
    // nagnjenje, potreba: upreti se svoji potepuški žilici
    ● 
    ekspr. žilica mu ni dala miru, da se ne bi pobahal ni se mogel premagati; ekspr. vsaka žilica v njem je drhtela zelo je bil vznemirjen; ekspr. zdaj si ga potipal za pravo žilico povedal, vprašal si tisto, za kar se najbolj zanima, kar ga najbolj prizadene
SSKJ
žíličast -a -o prid. (í) poln žilic: žiličast obraz
SSKJ
žíliti -im nedov. (í ȋ) obrt. vstavljati ozke okrasne vložke v les: žiliti in flodrati
SSKJ
žílje -a (ȋ) več žil, žile: žilje mu je nabrekalo; modrikasto žilje na rokah
// ožilje: prevelika obremenitev srca in žilja
SSKJ
žíljka -e ž (ȋ) bot. rastlina vlažnih gorskih travnikov s črtalastimi listi in rumenkasto belimi cveti v grozdastem socvetju, Tofieldia: tu raste žiljka / navadna žiljka
Število zadetkov: 191153