Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
živílec -lca (ȋ) kdor je zaposlen v živilski stroki: redni zdravstveni pregledi živilcev; gostinci in drugi živilci
SSKJ
živílo -a (í) nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila; konzervirati, predelovati živila; obstojnost živil; nadzor nad živili; krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili
 
zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane
SSKJ
živílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na živilo: prodati živilske presežke / živilski izdelki; živilska industrija; živilska tehnologija / živilski trg / živilski tehnik
 
živilska nakaznica zlasti v vojnem času dokument, ki daje imetniku pravico, da dobi določeno količino živil
SSKJ
živílskopredeloválen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na predelovanje živil: živilskopredelovalna industrija / živilskopredelovalna smer na fakulteti
SSKJ
živína -e ž (í) 
  1. 1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo: živina muka, se pase; skidati živini; gojiti, rediti živino; krmiti, napajati živino; lepa, suha živina; čreda živine; imeti dvajset glav živine; trgovina z živino; živina in ovce; dela, gara, trudi se kot (črna) živina zelo, hudo; pije kot živina zelo, veliko; ravnati s kom kot z živino zelo surovo
    // klavna, mlečna, plemenska živina; pašna, vprežna živina; rogata živina govedo; tovorna živina konji, mule, osli
    // goveja živina / ekspr. te rastlinske uši so domača živina mravelj
     
    šalj. ščetinasta živina prašiči
  2. 2. nizko nasilen, surov človek: ta živina jo je pretepel / kot psovka ti prekleta živina, pusti ga
  3. 3. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: spoznal je vse živine te ustanove; biti pomembna, velika, vplivna živina / ministrska, politična živina
SSKJ
živínče -ta (í) 
  1. 1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase; pomolsti, vpreči živinče; bolehno, preplašeno živinče; dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo
    // vprežno živinče
    // ed., redko manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče
  2. 2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče
  3. 3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo
  4. 4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče
  5. 5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet
SSKJ
živínica -e ž (í) ekspr. manjšalnica od živina: krmiti, rediti živinico; lepa živinica / ob cvetenju ajde so čebelarji pripeljali živinico na pašo čebele
● 
ekspr. iti na planino po svoje živinice krave, vole, ovce
SSKJ
živinoréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo živine: izboljšati živinorejo; ukvarjati se z živinorejo; poljedelstvo in živinoreja / mesna, mlečna živinoreja; nomadska živinoreja; pašna živinoreja reja živine s pašo, pasenjem
SSKJ
živinoréjec -jca (ẹ̑) kdor redi, vzreja živino: biti živinorejec; problemi živinorejcev / nomadski živinorejec
SSKJ
živinoréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na živinorejce ali živinorejo: živinorejsko združenje / živinorejska razstava / živinorejski tehnik
SSKJ
živinozdravník -a (í) strokovnjak za veterino; veterinar: živinozdravnik pregleduje živali; peljati psa k živinozdravniku
SSKJ
živinozdravníški -a -o prid. (ȋ) veterinarski: živinozdravniški pregled živali / živinozdravniška služba
SSKJ
živinozdrávstvo -a (ȃ) veda o boleznih, zdravstvenem varstvu živali in o neoporečnosti živil živalskega izvora; veterina: ukvarjati se z živinozdravstvom
SSKJ
živínski -a -o prid. (ī) nanašajoč se na živino: živinski iztrebki; živinske bolezni / živinski sejem / živinska krma; živinsko napajališče / živinski vagon / živinska sol sol, s katero se dopolnjuje krmljenje
 
star. živinski zdravnik veterinar
 
vet. živinski potni list nekdaj dokument s podatki o izvoru, lastništvu in zdravju domače živali, s katerim se dovoljuje promet z živalmi
// ekspr. zelo velik, močen: živinska potrpežljivost / živinsko trpljenje zelo veliko, hudo
// ekspr. zelo nasilen, surov: živinsko ravnanje
    živínsko prisl.: živinsko razgrajati; živinsko pijan človek; po živinsko delati s kom
SSKJ
živínstvo -a (ȋ) 
  1. 1. knjiž. surovost: potrlo ga je, ko je videl toliko živinstva / on je utelešeno živinstvo
  2. 2. zastar. živinoreja: živinstvo in sadjarstvo
SSKJ
žívio tudi žívijo medm. (ȋ) 
  1. 1. izraža
    1. a) slavljenje, poveličanje: živio predsednik, zmagovalec
    2. b) navdušenje, odobravanje: ob čudovitih prizorih so gledalci vzklikali: živio
      // pri nazdravljanju izraža voščilo in poziv, da se izpije: na zdravje, na mnoga leta! Živio / živio, sta trčila in izpila
  2. 2. žarg., zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: živio, si sam doma / o, živio, kam greš / oprosti, mudi se mi na vlak, živio; sam.: vzklikati (komu) živio; neskl. pril.: živio klici; prim. živeti, živel
SSKJ
živíti -ím nedov. (ī ístar.  
  1. 1. preživljati, vzdrževati: s težavo je živil svojo družino; živiti se s šivanjem / od miloščine se ne bo živil / živila jih je kmetija
  2. 2. v medmetni rabi, v zvezi z bog izraža najboljšo željo, naklonjenost: bog te živi, sosed; bog živi našo mamo / bog živi kritiko
    živíti se zastar., navadno s s, z  hraniti se: živiti se s sadeži; živil se je s tem, kar je ujel ali ustrelil
SSKJ
življênje -a (é) 
  1. 1. pojav, ki se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: začetek življenja na zemlji; zakoni življenja / življenje na kopnem, v morju
    // kar se izraža s sposobnostjo presnavljanja, rasti, razmnoževanja: življenje v zastrupljenih rekah odmira; življenju nevarne snovi / usedline s sledovi življenja / ekspr. jama ni bila brez življenja živih bitij
  2. 2. stanje živega bitja: biti, ostati pri življenju; znamenja življenja / volja do življenja je premagala smrt; biti sposoben za življenje / greniti si življenje z ljubosumjem; tvegati življenje; ekspr.: rešiti si golo življenje; streči po življenju; igrati se z življenjem / izgubiti življenje umreti; ekspr. življenje se mu izteka kmalu bo umrl
    // pesn. mirno naj ti plove čolnič življenja
    // s prilastkom, v različnih religijah nadaljevanje kakega stanja po smrti v s čutom nezaznavni stvarnosti: posmrtno življenje / v krščanstvu: nadnaravno življenje; večno življenje
  3. 3. s prilastkom bivanje, obstajanje človeka
    1. a) glede na njegovo biološko danost: čustveno, duševno, intelektualno življenje / fantovsko življenje / spolno, telesno življenje / družinsko, zakonsko življenje; samsko življenje; skupno življenje moškega in ženske
    2. b) glede na njegovo ravnanje: garaško, ekspr. grešno življenje; začeti novo življenje / ekspr. sladko življenje prijetno, zlasti spolno
      // ekspr. ženska dvomljivega življenja
    3. c) glede na njegovo dejavnost, udejstvovanje na določenem področju: begunsko, vojaško življenje / družabno, privatno življenje
    4. č) glede na njegovo materialno stanje: skromno, udobno življenje
    5. d) glede na pestrost dogajanja: mirno, pusto življenje človeka
    6. e) glede na vrednost, ki je odraz določenih življenjskih prizadevanj, razmer: brezskrbno, lahko življenje; ekspr. pasje življenje brezdomcev / ekspr. življenje iz dneva v dan brezciljno, brezskrbno
      // bivanje, obstajanje človeka sploh: smisel življenja; pravica, veselje do življenja; njegovi pogledi na življenje in smrt / življenje vaše matere je v nevarnosti
  4. 4. doba bivanja, obstajanja človeka od rojstva do smrti: življenje se podaljšuje; bolezen mu je skrajšala življenje; v svojem dolgem življenju je marsikaj doživel / za vse življenje si je dogodek vtisnil v spomin; v svojem življenju še ni imel takega stanovanja / vse življenje je še pred teboj / raba peša od iznajdbe ni imel za življenja prav nič v času življenja
    // ekspr.: pomlad življenja mladost; jesen življenja starost
  5. 5. ekspr., v povedni rabi kar daje bivanju, obstajanju človeka smisel, vrednost: delo, kariera, otroci so njegovo življenje / brez tebe ni življenja; ti si življenje mojega življenja
  6. 6. ekspr. moč, živahnost, zdravje: življenje je kar kipelo iz nje; mladi so polni življenja / roke so ji brez življenja visele ob telesu brez sposobnosti gibanja, čutenja
  7. 7. publ. človek, oseba, zlasti kot udeleženec nesreče, vojnega spopada: življenja padajo v vsaki vojni / rešili so pet otroških življenj otrok
  8. 8. s prilastkom način obstajanja živega, stvarnega in duhovnega sveta določenega področja kot celota: navade mestnega življenja; spremembe življenja na vasi; življenje v zaporih; ekspr. čutiti utrip sodobnega življenja / nomadsko, poljedelsko življenje nekaterih narodov / ekspr.: pomensko življenje jezika; življenje besed
  9. 9. celota dogajanja
    1. a) zlasti družbenega, medčloveških odnosov, stikov: izhajati iz življenja; biti sredi, publ. v areni življenja; tako je v vsakdanjem življenju; ekspr.: polnost življenja; viharji, vrvež življenja / gojenci so v zavodu izolirani od življenja / zdaj šele vstopaš v življenje; publ. utirati si pot v življenje / ekspr. film želi prikazati živo življenje; pesnik je bil zvest življenju / povezanost šole z življenjem; ekspr. stati z obema nogama v življenju / življenje teče dalje / v povedni rabi: nazadnje pa ostaneš sam, tako je (pač) življenje izraža sprijaznjenost, vdanost; pog., ekspr. to ni življenje, to je hudič; jaz vem, kaj je življenje imam veliko raznovrstnih, zlasti neprijetnih življenjskih izkušenj
    2. b) ekspr. glede na nemir, gibanje, (hitro) se spreminjajoče življenjske okoliščine: opazovati življenje glavne ulice / v hišah ni bilo opaziti življenja / mesta so polna življenja / jate lastovk dajejo ruševinam nekaj življenja
    3. c) ekspr. glede na različne možnosti zabave, preživljanja prostega časa: naužiti se življenja; privoščiti si življenje; lakota po življenju / nočno življenje mesta / kjer je on v družbi, tam je življenje je veselo, zabavno
  10. 10. življenjske razmere, življenjsko okolje: po končanem šolanju se vračajo v prejšnje življenje; privajati se na življenje v kolektivu / življenje se normalizira, ker vode upadajo; ekspr. življenje ga tepe; urediti si življenje po svoje; čutiti težo življenja / ekspr.: življenje ga je skovalo v moža; življenje jo je uničilo
  11. 11. ekspr., s prilastkom dejavnost, delovanje: poživiti društveno, kulturno, versko življenje; razgibano družbeno življenje
  12. 12. skupek pomembnih podatkov o obstajanju, delovanju koga: odlomek iz življenja pisatelja
  13. 13. ekspr. prepričljivost, verjetnost: šele oder da besedilu življenje; pisatelj je gradivu vdihnil življenje
  14. 14. ekspr. izražanje izrazitih potez, čustev, razpoloženj, podobnih kot v resničnosti: podobe na stenah so brez življenja / v prej tope oči je šinilo nekaj življenja
  15. 15. ekspr. kar se rabi za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb: življenje je drago; zasluži komaj za življenje; sredstva za življenje
    ● 
    ekspr. molči, če ti je življenje drago, ljubo če si hočeš ohraniti življenje; če nočeš doživeti kaj neprijetnega, hudega; knjiž. njeno življenje se je dopolnilo umrla je; ekspr. življenje ga je za to dejanje, odkritje bogato nagradilo to dejanje, odkritje mu je prineslo veliko zadovoljstva, koristi; ekspr. življenje jo je povozilo ni bila kos življenjskim težavam, problemom; ekspr. njegovo življenje visi na lasu, na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; knjiž., ekspr. v mladi ženi vzkali življenje mlada žena zanosi; ekspr. veseliti se življenja rad živeti; publ. ta avtomobilska guma nima dolgega življenja dolge dobe trajanja; knjiž. dala je otroku življenje rodila ga je; ekspr. dali so življenje za domovino umrli zanjo, zlasti v boju; knjiž. podariti obsojencu življenje ne usmrtiti ga; ekspr. postavljati življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; ekspr. skleniti svoje življenje umreti; ekspr. sam si je skrajšal, vzel življenje naredil je samomor; ekspr. žena mu spreminja življenje v pekel mu povzroča neprijetnosti, veliko trpljenje; ekspr. vzeti komu življenje usmrtiti ga; ekspr. biti ob življenje umreti; priklicati v življenje ekspr. ponesrečenca niso mogli priklicati v življenje oživiti; ekspr. to leto je priklicalo v življenje številne reforme v tem letu so nastale; ekspr. priklicati v življenje novo revijo začeti jo izdajati; ekspr. spremeniti sklepe v življenje uresničiti jih; ekspr. svojo neprevidnost je plačal z življenjem zaradi svoje neprevidnosti je umrl; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi, če bi umrl; vznes. biti v cvetu življenja mlad; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. to ti naj bo šola za življenje zaradi tega boš postal zrelejši, pametnejši; ekspr. bojevati se na življenje in smrt zelo, močno; teči kot za življenje zelo hitro; kakršno življenje, taka smrt
    ♦ 
    anat. drevo življenja podolžni prerez malih možganov, ki je po razvejeni strukturi podoben krošnji drevesa; biol. latentno ali prikrito življenje organizmov v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno; jur. nadomestilo za ločeno življenje znesek, ki ga dobi zakonec, če zaradi opravljanja službe, funkcije dalj časa ne stanuje v istem kraju kot drugi zakonec; um. drevo življenja mitološki motiv drevesa kot simbola življenja in življenjske moči
SSKJ
življenjepís -a (ȋ) popis življenja kake osebe: brati, pisati življenjepis; kratek, obširen življenjepis; romansiran življenjepis; umetnikov življenjepis; življenjepis svetnikov / njegov filmski, strokovni življenjepis; lastni življenjepis avtobiografija
// popis lastnega življenja, navadno v uradne namene: prošnji dodajte življenjepis
● 
ekspr. imeti zanimiv življenjepis zanimivo življenje
SSKJ
življenjepísec -sca (ȋ) kdor (na)piše življenjepis: življenjepisec navaja zanimive podatke; Prešernov življenjepisec; življenjepisec skladatelja
Število zadetkov: 191153