Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
pasīvən, -vna, adj. trpen, passiv, Cig. (T.), nk.; pasivna oblika, passive Form (gramm.), Cig. (T.); pasivna opozicija, passive, nicht thätig eingreifende Opposition, nk.
SSKJ
pasivístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pasivizem: pasivistična miselnost / pasivistično vedenje
SSKJ
pasivizácija -e ž (á) glagolnik od pasivizirati: boriti se proti pasivizaciji; duševna pasivizacija; pasivizacija občanov
SSKJ
pasivízem -zma m (ī) nedejavnost, nedelavnost: izogibati se pasivizma; preprečevati pasivizem mladine
SSKJ
pasivizírati -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v nedejavnost, nedelavnost: bolezen jih je pasivizirala; nezanimivo predavanje je učence pasiviziralo; po vrnitvi domov se je pasiviziral
SNB
pasívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    pasívna híša -e -e ž (ȋ, í)
    hiša, pri kateri se zaradi izkoriščanja naravnih virov energije ter posebnega načina gradnje za ogrevanje in hlajenje porabi zelo malo dodatne energije: gradnja pasivnih hiš; Zaradi stopnjevanja energijske krize se zadnja leta o varčevanju in o pasivni hiši govori in piše vse več
SSKJ
pasívnost -i ž (ȋ) nedejavnost, nedelavnost: boriti se proti pasivnosti; duševna, gospodarska, politična pasivnost; pasivnost množic / pasivnost učencev pri pouku nesodelovanje, nerazgibanost
♦ ekon. pasivnost nekaterih področij
Pleteršnik
pasīvnost, f. die Passivität, Cig. (T.), nk.
SSKJ
pásjak tudi pasják -a m (á; á) prostor za vzrejo psov: raziskovalni inštitut ima tudi svoj pasjak
// knjiž. pasja hišica, pasja uta: pes gleda iz pasjaka
SSKJ
pásjak tudi pásjek -a m (á) knjiž., redko pasji iztrebek: očistiti prostor pasjakov
Pleteršnik
pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče-Levst. (Rok.).
SSKJ
pasjánsa -e ž (ȃ) igra s kartami za eno osebo: igrati pasjanso; po več ur je presedela nad pasjanso / pasjansa se ni izšla
♦ igr. polagati pasjanso igrati
Pleteršnik
pasjeglàv, -gláva, adj. hundsköpfig, Cig., Jan.
SSKJ
pasjeglávec -vca m (ȃ) 
  1. 1. etn., po ljudskem verovanju bitje s človeškim telesom in pasjo glavo: pripovedke o pasjeglavcih
  2. 2. slabš., navadno s prilastkom hudoben, nasilen človek: boj se tega pasjeglavca / kot psovka kako si upaš, pasjeglavec; pren. fašistični pasjeglavci spet požigajo
    ♦     zool. pasjeglavci opice s podaljšanim gobcem, podobnim pasjemu, Cynopithecinae
Pleteršnik
pasjeglȃvəc, -vca, m. = pesoglavec, Jan. (H.).
SSKJ
pasjek gl. pasjak 
SNB
pasjeljúbec -bca m, člov. (ȗ) ekspr.
1. ljubitelj psov: Probleme imam, kadar pasjeljubci psa pobožajo in ga s tem zmedejo
2. poznavalec psov: Da ti psi ne bi nikoli smeli biti skupaj, bili so dobesedno jurišni bataljon, so besede uglednega pasjeljubca in skrbnika štirinožcev z dolgoletnimi izkušnjami E iz ljúbec psôv
SSKJ
pasjeréja -e ž (ẹ̑) vzreja psov: ukvarjati se s pasjerejo
SSKJ
pasjeréjec -jca m (ẹ̑) rejec psov: bil je znan kot dober pasjerejec
Pleteršnik
pasjevę̑rəc, -rca, m. kdor je pasje vere (psovka): turški p., Zora.
Število zadetkov: 201721