Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
drdrávka -e ž (ȃ) redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja
SSKJ
dreadnought -a [drédnot] m (ẹ̑) voj., nekdaj velika, zelo oklopljena vojna ladja, oborožena s težkimi topovi: uporaba dreadnoughtov v prvi svetovni vojni
SSKJ
drédža -e ž (ẹ̑) rib. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna; strgača, draga
SSKJ
dréganje -a s (ẹ̄) glagolnik od dregati: veliko dreganja je bilo treba, preden so ga spravili pokonci / šele po večmesečnem dreganju je bila prošnja rešena
SSKJ
drégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. s koncem česa narahlo suvati: drobne veje so ga dregale v obraz; dregati s palico v rov; dregajo se s komolci
    // preh. nadlegovati, dražiti z dreganjem: kar naprej ga drega in beza; dregala ga je, dokler se ni zbudil; pren. zbadal in dregal ga je z ostrimi besedami
  2. 2. ekspr., navadno v zvezi z v vsiljivo spraševati, ogovarjati: dregala je vanj, dokler ni začel govoriti
SSKJ
dregljáj -a m (ȃ) rahel sunek s koncem česa: začutil je nenaden dregljaj v hrbet
SSKJ
drégniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. s koncem česa narahlo suniti: dregniti v ogenj; dregnil ga je s komolcem; imela je občutek, kot bi jo kdo dregnil z nožem / ekspr. dregni ga pod rebra, naj molči; pren. s svojo pripombo je dregnil v bistvo spora
    ●     ekspr. dregniti v osje, sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
  2. 2. ekspr. prizadeti, vznemiriti: novica ga je neprijetno dregnila; z očitkom jo je hotel dregniti / poraz ga je dregnil v živo
Prekmurski
drègniti -em dov. dregniti, vznemiriti: Csehov neszrecsa je i Bethlen Gábora mocsno v rebro dregnila KOJ 1848, 91
Prekmurski
dréjmati -lem nedov. dremati, biti med budnostjo in spanjem: Manyák kuma, drejmle KM 1790, 36; Sznene ocsi drejmlejo KŠ 1754, 250; Sznene ocſi drejmlejo BKM 1789, 385; s smiselnim osebkom v dajalniku Drejmle ſze mi KM 1790, 8; liki ſze niſterim drejmle KŠ 1771, 2; liki ſze je nikim drejmalo KŠ 1771, 668; pren. varivács Izraela, ſteri ni ne ſzpis, ni ne drejmles KŠ 1754, 227; Ka tak drejmles nevolna düsa KM 1783, 216
drejmajóuči -a -e dremajoč: nej ſze je kázao za drejmajoucsega, okornoga KM 1790, 56
Prekmurski
dréjmnost -i ž dremavica, omotičnost: dáo nyim je Boug dühá drejmnosti KŠ 1771, 472
Prekmurski
dréjti derém nedov. dreti, razdirati, podirati: hramba Da je vetrôvje nederé KAJ 1870, 76; da nyemi je nej potrejbno vszigdár edno kozo drejti KOJ 1845, 4
deréči -a -e dereč: pod szvojo derécso oblászt zmetali KOJ 1848, 6
Prekmurski
dréjvo-dèlavec -vca m tesar: drejvo-delavecz (czimerman) KOJ 1833, 151
SSKJ
drèk drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 
  1. 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek
  2. 2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo
    // bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku
    // malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival
  3. 3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka
  4. 4. nizko, v prislovni rabi izraža
    1. a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel
    2. b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo
  5. 5. nizko, v medmetni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava!
    ●     nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju
Prekmurski
drèk -a m drek: ſzem jaſz vſzah za kvár racsunal, ino za drek derſim SM 1747, 21
SSKJ
drekáč -a m (á) nizko  
  1. 1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani
  2. 2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je
SSKJ
drêkast -a -o prid. (é) vulg. umazan: drekast otrok
SSKJ
drekáti -ám nedov. (á ȃ) vulg. prostaško, grdo govoriti: v gostilni so na vso moč drekali
SSKJ
drêkec -kca m (ē) manjšalnica od drek: na ogledalu je bilo polno mušjih drekcev / ekspr. ne razburjaj se za tak drekec
SSKJ
drekobŕbec -bca m (ȓ) 
  1. 1. govnač, govnobrbec: drekobrbec se je preril skozi govno; rijejo po blatu kakor drekobrbci
  2. 2. nizko neprijeten, zoprn človek: spet se je vtaknil vmes ta drekobrbec / kot psovka molči, drekobrbec
SSKJ
drémalica -e ž (ẹ́) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček
Število zadetkov: 113385