Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
drezína -e ž (ȋ) žel. manjše vozilo na motorni ali ročni pogon, ki vozi po tirnicah: peljati se z drezino; motorna drezina
SSKJ
drezljáj -a m (ȃ) rahel sunek s koncem česa: drezljaj s komolcem ga je v hipu zdramil / ekspr. za svoje ustvarjanje je potreboval zmeraj novih drezljajev spodbud
SSKJ
drézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dregniti: drezniti v žerjavico; dreznil je soseda s komolcem / če je le mogla, ga je dreznila s kako pripombo
SSKJ
drežáti -ím nedov., dréži; dréžal (á í) nar. vzhodno  
  1. 1. ekspr. godrnjati, sitnariti: oče je nasršen drežal po hiši
  2. 2. čemeti, ždeti: vsi trije smo drežali na peči pozno v noč
SSKJ
dréžica -e ž (ẹ́) bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella: alpska drežica
SSKJ
drežnjáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. godrnjati, sitnariti: kar naprej je nekaj drežnjal
// vsiljivo spraševati, ogovarjati; drezati: drežnjati v otroka; bolj ko je drežnjala vanj, manj se je menil zanjo
SSKJ
drgájsati -am nedov. (ȃ) slabš. drgniti: drgajsati pod / vztrajno je drgajsal z lokom po strunah gor in dol
SSKJ
drgál -i [au̯] ž (ȃ) nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica: razbolele in otekle drgali
SSKJ
drgálen -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za drgnjenje: drgalna krtača, priprava
SSKJ
drgálka -e [u̯k] ž (ȃ) nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica: vnetje drgalk
SSKJ
drgálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; drgulja
SSKJ
drgálnik -a [u̯n in ln] m (ȃ) gozd. orodje za odstranjevanje lubja
SSKJ
drgálo -a s (á) les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu
SSKJ
dŕganje -a s (r̄) glagolnik od drgati: drganje lesa ob les; jermen je vroč od drganja / drganje s krpo
SSKJ
dŕgati -am nedov. (r̄ ȓ) zastar. drgniti: drgati z roko po čelu / celo popoldne je drgala pod; s krtačo drgati čevlje
SSKJ
drgèt -éta m (ȅ ẹ́) močno stresanje, zlasti od vznemirjenja ali mraza: ni mogel skriti drgeta / nervozen drget ji je šel po vsem telesu; od groze ga je spreletaval drget; pren. zemljo je prešinil rahel drget
// drgetanje: močen drget ustnic / drget glasu
SSKJ
drgetánje -a s (ȃ) glagolnik od drgetati: drgetanje ramen, ustnic / škripanje in drgetanje ladje
Prekmurski
drgètanje -a s drgetanje: Drgetanye KM 1790, 8
SSKJ
drgetáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 
  1. 1. močno se tresti, zlasti od vznemirjenja ali mraza: videl je, kako se stiska v plašč in drgeta; roke, ustnice drgetajo; živec na licu mu drgeta; drgetati od jeze, od mraza; ves drgeta / njen glas je od razburjenja malo drgetal; pren. letalo je drgetalo, pripravljeno na polet
  2. 2. ekspr. biti močno vznemirjen: vsa drgeta v strahu, da bi ga našli; brezoseb. čutil je, kako drgeta v njem / kar drgeta pred njim zelo se ga boji
    drgetáje: drgetaje so lezli iz mrzle vode
    drgetajóč -a -e: drgetajoč je omahnil na klop; drgetajoč starec; spregovoriti z drgetajočim glasom
Prekmurski
drgetàti drgèčem nedov. drgetati: Kôlina mi drgecsejo od poszta TA 1848, 93; stera je vu vszákoj kotrigi drgetala od mrazi KAJ 1870, 61; szo v zimi vu votlinaj drgetali KOJ (1914), 131
drgečéči tudi drgetajóči -a -e drgetajoč: Drgecsécsi pa i trepecsécsi ercsé KŠ 1771, 367; One szo i drgetajôcso violo pod obrambo vzéle KAJ 1870, 101
Število zadetkov: 113385