Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
gomoléti -ím nedov., tudi gomôlel (ẹ́ í) star. migotati, migljati: vroč zrak je gomolel okrog peči
SSKJ
gomólj -a in gomòlj -ôlja m (ọ̑; ȍ ó) odebeljen podzemeljski del rastline z nakopičenimi hranilnimi snovmi: različne oblike gomoljev / okusni krompirjevi gomolji
♦ bot. koreninski gomolj odebeljene stranske ali nadomestne korenine; stebelni gomolj odebeljeno podzemeljsko steblo; petr. gomolj oblika skupka kristalov kakega minerala v velikosti od 5 do 20 cm
SSKJ
gomóljast in gomôljast -a -o prid. (ọ̑; ó) podoben gomolju: gomoljast obraz / gomoljasta oblika rudnine / gomoljaste rastline rastline, ki imajo gomolje
♦ bot. gomoljasti gabez gozdna dlakava rastlina z bledo rumenimi cveti, Symphytum tuberosum; vrtn. gomoljasta begonija begonija, ki ima gomolje
SSKJ
gomóljčast in gomôljčast -a -o prid. (ọ̑; ȏ) redko gomoljast: gomoljčasta rastlina
SSKJ
gomóljček in gomôljček -čka m (ọ̑; ȏ) manjšalnica od gomolj: nastajanje mladih gomoljčkov
♦ bot. koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije
SSKJ
gomóljčen in gomôljčen -čna -o prid. (ọ̑; ȏ) bot., v zvezi gomoljčne bakterije bakterije v celicah koreninskih gomoljčkov, ki kemično vežejo dušik iz zraka v dušikove spojine
SSKJ
gomóljčnica in gomôljčnica -e ž (ọ̑; ȏ) vrtn. rastlina, ki ima gomolj: solate iz različnih gomoljčnic
SSKJ
gomólje in gomôlje -a s (ọ̑; ȏ) redko več gomoljev, gomolji: krompirjevo gomolje
SSKJ
gomoljíčar -ja m (ȋ) kdor nabira gomoljike: bil je navdušen gomoljičar
SSKJ
gomoljíka -e ž (í) bot. užitna goba, ki raste pod zemljo in je podobna krompirjevim gomoljem, Tuber: pri iskanju gomoljik si pomagajo z dresiranimi psi
SSKJ
gomóljnat in gomôljnat -a -o prid. (ọ̑; ȏ) gomoljast: gomoljnat sadež
SSKJ
gomóljnica in gomôljnica -e ž (ọ̑; ȏ) vrtn. rastlina, ki ima gomolj: korenčnice in gomoljnice; pridelujejo krompir in druge gomoljnice
SSKJ
Gomóra -e ž (ọ̑) po bibliji mesto, ki je bilo uničeno zaradi velike moralne, zlasti spolne pokvarjenosti: tam je bila prava Gomora; živeli so kot v Sodomi in Gomori
SSKJ
gomòt -ôta m (ȍ ó) star. gneča: stal je v gomotu
SSKJ
gòn gôna m (ȍ ó) knjiž. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju; nagon: animalni goni v človeku; spolni gon; gon po obstoju, po samoohranitvi / ljubezen je močen življenjski gon gibalo
// želja, sla: sledil je svojemu gonu za slavo
SSKJ
gonáda -e ž (ȃ) nav. mn., biol. del spolnega organa, ki proizvaja spolne celice; spolna žleza: razvoj gonad
SSKJ
góndola -e ž (ọ̑) 
  1. 1. dolg, ozek čoln z močnimi krivinami na koncih, ki se rabi v Benetkah: gondola je drsela po Velikem kanalu; sesti v gondolo
  2. 2. viseča, zaprta priprava za prevoz ljudi, tovora, navadno pri cepelinu ali žičnici: dvigniti se v gondoli; žičnica z dvema gondolama
SSKJ
gondoljêr -ja m (ȇ) kdor kaj prevaža z gondolo: gondoljerji veslajo stoje; beneški gondoljerji
SSKJ
góndolski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gondolo: barka gondolskega tipa / gondolska žičnica
SSKJ
gondráč -a m (á) ekspr., redko godrnjavec, godrnjač: bil je nepomirljiv gondrač
Število zadetkov: 116202