Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
brezzráčje -a s (ȃ) redko brezzračno stanje: brezzračje v cevi
SSKJ
brezzráčnost -i ž (á) značilnost brezzračnega: brezzračnost rentgenske cevi / dvigniti se v brezzračnost
SSKJ
brezzvézden -dna -o prid. (ẹ̑) ki je brez zvezd: črno, brezzvezdno nebo / brezzvezdna noč
SSKJ
brezzvézdnat -a -o prid. (ẹ̑) brezzvezden: brezzvezdnato nebo / gledal je v brezzvezdnato noč
SSKJ
brezzvézen -zna -o prid. (ẹ̑) ki je brez smiselne medsebojne zveze: izgovarjati brezzvezne besede; po glavi so mu rojile brezzvezne misli / slabš. brezzvezno jecljanje v njegovi knjigi / druščina se je predala lahkotnemu, brezzveznemu pogovoru
    brezzvézno prisl.: brezzvezno govoriti
SSKJ
brezzvéznost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost brezzveznega: brezzveznost govorjenja
SSKJ
brezzvóčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki je brez zvena, zvoka: njegov glas je bil čudno brezzvočen
SSKJ
brezžêljnost -i ž (é) knjiž., redko stanje brez želja: dobrodejna brezželjnost
SSKJ
brezžénstvo -a s (ẹ̑) redko obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi; celibat: brezženstvo duhovnikov
SSKJ
brezžíčen -čna -o prid. (ȋ) ki je brez žične zveze: brezžični prenos slike; vzpostaviti brezžično radijsko zvezo / poslati brezžično brzojavko / brezžični oddajnik; brezžična oddajna in sprejemna postaja
♦ ptt brezžična telefonija, telegrafija telefonija, telegrafija z elektromagnetnimi valovi
SSKJ
brezžívčen -čna -o prid. (ȋ) ekspr. ki je kakor brez živcev, nerazburljiv: ta brezživčni človek sploh ni zmožen razburjenosti
SSKJ
brezživljênjski -a -o prid. (ē) redko ki je brez življenjske energije: vedno bolj je brezživljenjski / govoriti z brezživljenjskim glasom
SSKJ
brežàn in brežán -ána m (ȁ á; ȃ) redko kdor živi na bregu: brežani lovijo ribe
SSKJ
brežánka -e ž (ȃ) 
  1. 1. ženska oblika od brežan: brežani in brežanke
  2. 2. vino iz tržaške okolice: postavil je na mizo bokal cekinaste brežanke / vinogradi brežanke
SSKJ
bréžec -žca m (ẹ̑) zastar. manjšalnica od breg: voziti v brežec
SSKJ
bréžen -žna -o prid. (ẹ̄) 
  1. 1. redko obrežen, obalen: morje buta ob brežne skale
  2. 2. nar. severovzhodno nagnjen, strm: brežen svet; stopal je po brežni cesti / brežni kmetje; sam.: njive imajo na brežnem
SSKJ
brežénka -e ž (ẹ̄) zool. obalni morski polžek, Littorina neritoides
SSKJ
brežìč -íča m (ȉ í) manjšalnica od breg: hiša stoji na brežiču; spustil se je po brežiču proti koči
SSKJ
brežíček -čka m (ȋ) manjšalnica od brežič: nizek, položen brežiček
SSKJ
brežína -e ž (í) 
  1. 1. pas zemlje ob vodi; breg: priveslala je do brežine; morje bije ob brežine; peščena brežina
  2. 2. vzpetina nad ravnino: pognal se je po brežini; kmetija leži v brežini; prisojna, skalnata, strma brežina
    // grad. strma poševna stran pri nasipu, useku: utrjevati, zavarovati brežine
Število zadetkov: 105404