Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
vzdramíti in vzdrámiti -im dov. (ī á) 
  1. 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno; zbuditi: vzdramilo ga je tuljenje sirene; vzdramiti otroka; vzdramiti se od bolečin; vzdramiti se ob petih; težko se vzdramiti / sredi takega razmišljanja jo je vzdramil zvonec; pren., ekspr. vzdramiti vest v kom; mesto se je vzdramilo v sončnem jutru
    // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: vzdramiti iz prijetnih sanj; vzdramiti se iz spanja
    // knjiž. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: vzdramiti ljudstvo / vzdramiti k narodni zavesti
  2. 2. knjiž. vzbuditi: vzdramiti v kom ljubezen; vino je vzdramilo splošno veselost / alkohol je vzdramil njegovo domišljijo; to ime vzdrami stare spomine
    vzdrámljen -a -o: iz sanj vzdramljen človek; otrok je že vzdramljen
SSKJ
vzdrámljati -am nedov. (á) knjiž. zbujati: vzdramljati speče / pesn. v naravi se vzdramlja novo življenje se poraja, nastaja
SSKJ
vzdráženje -a s (ā) glagolnik od vzdražiti: vzdraženje živca; hitrost, stopnja vzdraženja / spolno vzdraženje / prevajati vzdraženje; širjenje vzdraženja / vzdraženje otrokove domišljije
SSKJ
vzdráženost -i ž (ā) stanje vzdraženega: povzročiti vzdraženost; živčna vzdraženost; vzdraženost čutil / spolna vzdraženost
SSKJ
vzdražíti in vzdrážiti -im, in vzdrážiti -im dov. (ī á; á ā) 
  1. 1. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo: dražljaj vzdraži živec; vzdražiti z električnim tokom; močno, zelo vzdražiti; celica se vzdraži / nosnice vzdraži vonj po pečenki / spolno vzdražiti
    // razvneti: pripovedovanje je vzdražilo njegovo domišljijo
  2. 2. knjiž. razdražiti, razburiti: novica ga je vzdražila / trušč je vzdražil golobe, da so odleteli vznemiril
    vzdrážen -a -o: preveč je vzdražena, da bi molčala; vzdraženo mesto na koži
SSKJ
vzdražljív -a -o prid. (ī í) ki se da vzdražiti: vzdražljiv živec; ta del telesa je zelo vzdražljiv; vzdražljiva mišica
// knjiž. razdražljiv, razburljiv: vzdražljiv človek; po bolezni je precej vzdražljiv / vzdražljivo doživetje vznemirljivo
SSKJ
vzdražljívost -i ž (í) lastnost, značilnost vzdražljivega: povečati vzdražljivost organa; čustvena, živčna vzdražljivost / knjiž. lotila se ga je čudna vzdražljivost razdražljivost, razburjenost
SSKJ
vzdrgetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) 
  1. 1. močno se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza: prebledel je in vzdrgetal; telo mu je vzdrgetalo; vzdrgetati od jeze; krčevito, nenadoma vzdrgetati / glas ji je vzdrgetal
  2. 2. ekspr. močno se vznemiriti: vzdrgetala je v strahu, da bi ga odkrili; brezoseb. v njej je vzdrgetalo
SSKJ
vzdrgetávati -am nedov. (ȃ) večkrat vzdrgetati: ranjenci so vzdrgetavali; ustnice ji vzdrgetavajo; vzdrgetavati od mraza; vzdrgetavati v kratkih sunkih / ekspr. trava vzdrgetava v vetru se večkrat rahlo zatrese
SSKJ
vzdrhtéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. rahlo se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza: deklica je zdrhtela in zardela; vzdrhteti od mraza, razburjenja; za trenutek je vzdrhtela; rahlo vzdrhteti; vzdrhtel je kot list trepetlike / glas vzdrhti
  2. 2. knjiž. za krajši čas se čustveno zelo vznemiriti: srce ji je vzdrhtelo od sreče, veselja; vzdrhtela je v velikem upanju
  3. 3. knjiž., s prislovnim določilom postati zaznaven, opazen: na obrazu mu je vzdrhtel smehljaj / po dvorani je vzdrhtelo ihtenje
SSKJ
vzdrhtévati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. večkrat vzdrhteti: ženska vzdrhteva; vzdrhtevati od vznemirjenja; telo mu narahlo vzdrhteva; pren., ekspr. zrak vzdrhteva od zvonjenja
  2. 2. knjiž. večkrat biti zelo čustveno vznemirjen: duša ji vzdrhteva od sreče; vzdrhtevati v bolečini, žalosti
  3. 3. knjiž., s prislovnim določilom biti zaznaven, opazen: na ustnicah ji vzdrhteva smehljaj
SSKJ
vzdržánost -i ž (á) knjiž. zadržanost: kazati vzdržanost; vzdržanost in boječnost
SSKJ
vzdržáti -ím dov. (á í) 
  1. 1. biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoškodovan: led je vzdržal, čeprav ni bil debel; nasip je vzdržal pritisk vode / most vzdrži pet ton; taka vrv veliko vzdrži
    // biti, ostati kljub čemu težkemu, hudemu brez večjih negativnih telesnih ali duševnih posledic: človek vzdrži več, kot misli; vzdržati preizkušnje / vzdržati mučenje; takega trpljenja ne bo vzdržal / vzdržati mraz; vzdržati hude napore / bali so se, da srce ne bo vzdržalo; njeni živci ne vzdržijo veliko / duševno, telesno vzdržati
  2. 2. v zvezi z brez biti, ostati živ, nepoškodovan kljub odsotnosti, pomanjkanju česa, potrebnega za življenje: ponesrečenci so vzdržali brez hrane cel teden; boš že vzdržal kak dan brez kosila
    // biti tak, da nima (večjih) negativnih posledic zaradi odsotnosti, pomanjkanja česa, potrebnega za življenje: kamela dolgo vzdrži brez vode / to cvetje vzdrži brez vode samo nekaj ur
  3. 3. biti, ostati v kakem stanju, dejavnosti kljub negativnim silam, težavnosti: podjetje je vzdržalo konkurenco; polk je vzdržal napad sovražne vojske; finančno vzdržati podražitve
  4. 4. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam: plavalec je dolgo vzdržal pod vodo; vojaki so vzdržali na položajih kljub močnemu obstreljevanju; zaradi hrupa ni vzdržal pri stroju; vzdržal je zunaj, čeprav je bilo zelo mrzlo / pri tej hiši ne vzdrži nobena gospodinjska pomočnica; v taki službi bo težko vzdržal / rastlina vzdrži na prostem le v toplih krajih / star., s smiselnim osebkom v rodilniku ni ga vzdržalo doma, pri učenju
  5. 5. biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem: zbrala je vse moči, da bi vzdržala; vzdržati morajo do noči / pri njem, z njim ne vzdrži nobena ženska
  6. 6. biti sposoben premagati željo, potrebo po čem: brez cigaret je vzdržal samo en dan; ne vzdrži brez mamil / ali bo vzdržal, ne da bi jo ves teden videl
  7. 7. biti, ostati uporaben, dober: ta kruh dolgo vzdrži; v hladni kleti sadje vzdrži do poletja / stroj bo vzdržal še nekaj let
  8. 8. preh. narediti, da se kaj ohrani v enakem stanju: vzdržati ogenj na ognjišču
    ●     stara oblika je ob novi še dolgo vzdržala se je še dolgo uporabljala; publ. tako pisanje ne vzdrži kritike, trezne presoje kritika, trezna presoja pokaže, da ni dobro, ustrezno; zastar. sodišče je pogodbo vzdržalo v veljavi obdržalo; publ. te umetnine vzdržijo primerjavo z najbolj znanimi so enako dobre; ekspr. njenega pogleda ni mogel vzdržati povesil je oči; ni ji mogel gledati v oči; ekspr. v zakonu ni dolgo vzdržala kmalu se je ločila
    vzdržáti se 
    1. 1. zavestno, hote ne zadovoljiti svojih spolnih potreb: zaradi bolezni se vzdržati; popolnoma se vzdržati / spolno se vzdržati
    2. 2. zavestno, hote ne narediti, kar osebek hoče, želi: vzdržati se kajenja / alkoholnih pijač se mora vzdržati
      // zavestno, hote ne narediti česa sploh: hotela je nekaj reči, pa se je vzdržala / vzdržati se smeha, solz; niso se mogli vzdržati začudenja
      ●       večina je glasovala za predlog, nekaj jih je bilo proti, nekaj pa se jih je vzdržalo se jih ni opredelilo
    3. 3. knjiž. obdržati se: brez gospodarskega napredka se narod ne bo vzdržal / s težavo se je vzdržal na vodi, v strmini
    vzdržán -a -o: število vzdržanih glasov
SSKJ
vzdržávati -am nedov. (ȃ) star. vzdrževati: vzdržavati hišo / vzdržavati red in mir / vzdržavati družino
SSKJ
vzdŕžema prisl. (ȓ) izraža, da se dejanje dogaja brez prekinitev: vzdržema brati, hoditi; sneg vzdržema naletava / doma je ostala tri dni vzdržema / število obiskovalcev vzdržema raste nenehno
SSKJ
vzdŕžen -žna -o prid., vzdŕžnejši (r̄) 
  1. 1. ki zavestno, hote ne zadovoljuje svojih spolnih potreb: vzdržen moški; zaradi bolezni biti vzdržen / vzdržno življenje
    // ki zavestno, hote ne zadovoljuje kakih svojih potreb, želj sploh: ni hotel kaditi, ostal je vzdržen; pri pitju je vzdržen
  2. 2. ki se da vzdržati, prenesti: komaj še vzdržne bolečine / zmanjšati nasprotja do vzdržnih mej
  3. 3. ekspr. s katerim se (še) da soglašati, strinjati: vzdržne in nevzdržne teorije, zahteve
  4. 4. ki traja nepretrgano: šum se je ponavljal, ni bil vzdržen; vzdržno brnenje, prevažanje
  5. 5. redko vzdržljiv: vzdržen plavalec / vzdržno blago
  6. 6. knjiž. zadržan: občinstvo je bilo ob predstavi vzdržno / vzdržno vedenje
    vzdŕžno prisl.: govoriti o kom vzdržno; živeti vzdržno
SSKJ
vzdrževálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj vzdržuje: vzdrževalci so med prazniki opravili nujna popravila; vzdrževalec strojev, vozil / vzdrževalci tradicije / vzdrževalec družine
SSKJ
vzdrževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzdrževanje: redna vzdrževalna dela / obnovitveni in vzdrževalni stroški / vzdrževalna služba
♦ agr. vzdrževalna krma krma za ohranjanje normalnih življenjskih funkcij pri odraslih živalih
SSKJ
vzdrževálka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od vzdrževalec: vzdrževalka družine
SSKJ
vzdrževalnína -e ž (ī) znesek, ki se plača za vzdrževanje: pobirati vzdrževalnino; vzdrževalnina za avtomobil, lokal / živeti od vzdrževalnine; letna, mesečna vzdrževalnina v internatu
// preživnina: dobivati, plačevati vzdrževalnino; vzdrževalnina za otroka, razvezanega zakonca; sodno priznana vzdrževalnina
Število zadetkov: 105404