Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
vzfrfotávati -am nedov. (ȃ) večkrat vzfrfotati: z vej so vzfrfotavale ptice in vreščale; pren., ekspr. čudne misli mi vzfrfotavajo v glavi
SSKJ
vzgajalíšče -a s (í) star.  
  1. 1. vzgojna ustanova: hodil je v zasebno vzgajališče, ne v javno šolo / deško vzgajališče
    // zavod za mladoletne prestopnike: dali so ga v (mladinsko) vzgajališče
  2. 2. gojišče: vzgajališče kaktej, školjk
SSKJ
vzgájanec -nca m (ā) kdor je vzgajan: odnos med vzgojiteljem in vzgajancem
SSKJ
vzgájanje -a s (ā) glagolnik od vzgajati: dobro, uspešno vzgajanje; vzgajanje otrok; vzgajanje in izobraževanje / estetsko, moralno, spolno vzgajanje / vzgajanje rastlin v rastlinjaku; vzgajanje novih rastlinskih vrst
♦ ped. intencionalno vzgajanje z določenim ciljem
SSKJ
vzgájati -am nedov. (ā) 
  1. 1. duhovno in značajsko oblikovati, zlasti otroka: znati vzgajati; otroke sta vzgajala oba, oče in mati; šola naj vzgaja za življenje; skrbno, strogo vzgajati; vzgajati z zgledom; vzgajati in izobraževati / vzgajati mladino v slovenskem duhu
  2. 2. načrtno razvijati določene sposobnosti koga za opravljanje kakega dela, kake dejavnosti: vzgajati strokovnjake / glasbeno, likovno vzgajati / vzgajati ljudi za skupno delo, prizadevanje
  3. 3. z načrtnim ukvarjanjem z rastlinami ali živalmi dosegati, da zrastejo, dobijo določene lastnosti: vzgajati nove sorte; vzgajati drevesa z nizkimi debli / vzgajati čistokrvne pse / vzgajati kaktuse, sadike gojiti
    ♦     lov. vzgajati psa privajati ga na okolico in poslušnost
    vzgájan -a -o: dobro, strogo vzgajani otroci; nepravilno vzgajana drevesa
SSKJ
vzgánjati se -am se nedov. (ȃ) knjiž. vzpenjati se, dvigati se: valovi se vzganjajo čez skale / glasovi kopalcev so se vzganjali nad mirno vodo
♦ agr. mlečna maščoba vzganja na površino mleka se dviga zaradi vzgona
SSKJ
vzgíb -a m (ȋ) 
  1. 1. malo zaznaven, rahel gib, zlasti navzgor: naredila je vzgib z roko; z vzgibom glave je vrgel lase nazaj / pozdravil je z vzgibom glave
    // tak gib, s katerim se kaj izraža: ni prezrla niti najmanjšega vzgiba na njegovem obrazu; vzgib pričakovanja
  2. 2. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje v človeku: lastna doživetja so mu dala prve vzgibe za pisateljevanje; čustveni, duhovni, idejni vzgibi; notranji, zunanji vzgibi
  3. 3. kar se pojavi, začne, navadno kot nehoten psihofizični odziv, pobuda v človeku: začutila je rahel vzgib bolečine; opazovati vzgibe svojih čustev; pesnik prikazuje podzavestne vzgibe duše / ekspr. premagati vsak vzgib sovraštva
SSKJ
vzgíbati -am in -ljem dov. in nedov. (ī) povzročiti, narediti, da se kaj premakne sem in tja: veter je vzgibal veje, zastave
// povzročiti, narediti, da kaj vzvalovi: pomladni veter vzgiba pšenico / vihar je vzgibal velike valove; pren., ekspr. s shodi vzgibati ljudi
● knjiž. srce mu je vzgibala želja, da bi vso to lepoto naslikal zaželel si je
    vzgíban -a -o: zasidran čoln se je zibal na vzgibani vodi
SSKJ
vzgibávati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. povzročati, delati, da se kaj premika sem in tja: veter je vzgibaval zavese / vzgibavati premražene prste
    // povzročati, delati, da kaj valovi: burja je vzgibavala morje; veter vzgibava travo
  2. 2. spravljati v (živahnejšo) dejavnost: s predstavami iz večjih mest so vzgibavali domače gledališko življenje; pren. glasba mu je vzgibavala misli in dušo
SSKJ
vzgibljáj -a m (ȃ) knjiž. gib, zlasti malo zaznaven, rahel: v opoldanski pripeki ni bilo niti najrahlejšega vzgibljaja zraka / vzgibljaji veselja na obrazu
SSKJ
vzglásen -sna -o (ȃ) pridevnik od vzglasje: vzglasni samoglasnik
SSKJ
vzglásje -a s (ȃ) lingv. začetni glas besede: izgovor samoglasnika o v vzglasju
SSKJ
vzgláven -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzglavje: vzglavna končnica / vzglavna blazina blazina za pod glavo
SSKJ
vzglávje -a s (ȃ) 
  1. 1. mesto, prostor na ležišču, kjer je glava: bolnica počiva na visokem vzglavju; ob vzglavju postelje je stala nočna omarica / bedeti pri otrokovem vzglavju
  2. 2. kar se da pod glavo, navadno blazina: zrahljati vzglavje; pod vzglavjem je imela ključe; mehko, nizko vzglavje / narediti si vzglavje iz slame; za vzglavje si podložiti sklenjene roke
    ●     knjiž. vzglavje njive zgornji del; mirna vest je najboljše vzglavje kdor ima mirno vest, mirno spi, živi
SSKJ
vzglávnica -e ž (ȃ) blazina (za pod glavo): opiral se je na visoko naložene vzglavnice
SSKJ
vzglávnik -a m (ȃ) 
  1. 1. blazina (za pod glavo): zrahljati vzglavnik; pernat, visok vzglavnik; prevleka za vzglavnik
  2. 2. nar. večje poleno, panj: vzglavnik je gorel dva dni; skladovnica vzglavnikov
  3. 3. avt. naslonjalo na avtomobilskem sedežu za oporo glave in tilnika: varnostni pasovi in vzglavniki
SSKJ
vzglèd vzgléda m (ȅ ẹ́) 
  1. 1. oseba, stvar z zelo izrazitimi, opaznimi lastnostmi, značilnostmi, po katerih (naj) se kdo ravna, jih posnema: njegov vzgled je bil stric; biti komu vzgled / pogosto so ga dajali drugim fantom za vzgled, redko v vzgled; vse življenje si je postavljala mater za vzgled
  2. 2. ekspr., navadno v povedni rabi, s prilastkom oseba, stvar, ki ima v veliki meri lastnosti, značilnosti, kot jih določa prilastek: bil je vzgled skromnega človeka; njegovo ravnanje je vzgled tovarištva
  3. 3. dejanje, ravnanje, po katerem se kdo ravna, ga posnema; zgled: vzgajati mlade z dobrimi vzgledi / s takim pisanjem je tisk dajal slab vzgled; njegovo gospodarjenje je bilo za vzgled vsem sosedom
  4. 4. knjiž. primer, zgled: navesti nekaj vzgledov za obravnavano zakonitost
SSKJ
vzgléden -dna -o prid., vzglédnejši (ẹ́ ẹ̄) zgleden: bil je vzgleden dijak
SSKJ
vzglédnik -a m (ẹ̑) star. vzornik: posnemati vzglednika
SSKJ
vzglédnost -i ž (ẹ́) zglednost: vsebinska zanimivost in vzglednost jezika v romanu
Število zadetkov: 105404