Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
cél -a -o tudi -ó [ceu̯prid. (ẹ̑ ẹ́) 
  1. 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric
    // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele
    // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana
    // stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb
  2. 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha
    // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola
    // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera
    // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti
    ● 
    ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani
    ♦ 
    bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek
    céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu
     
    mat. ena cela, pet stotink 1,05
SSKJ
céla -e ž (ẹ̑) star. tesen, zaprt prostor; celica: samostanska cela
 
arhit. prostor za češčenje boga v antičnem templju
SSKJ
celák -a (á) 
  1. 1. redko žrebec: par iskrih celakov
  2. 2. nekdaj celozemljak
SSKJ
célebret -a (ẹ̑) rel. škofijsko potrdilo, da sme duhovnik v tujem kraju maševati: izdati celebret
SSKJ
celebrírati -am nedov. in dov. (ȋ) rel. opravljati slovesen obred: celebrirati pri slovesni maši
SSKJ
célec -lca [tudi u̯c(ẹ̑) nepregažen sneg: celec dobro drži; zagaziti v celec; hoditi po celcu; sneg celec
SSKJ
célek -lka (ẹ̑) 
  1. 1. agr. zemljiška posest, ki se v enem samem kosu razprostira okoli domačije: samotne kmetije z zemljiščem v celkih
  2. 2. zastar. celota: vsi deli sestavljajo celek
SSKJ
celésta tudi čelésta -e [če-ž (ẹ̑) muz. klavirju podobno glasbilo z jeklenimi ploščicami namesto strun: koncert za flavto, godala, harfo in celesto
SSKJ
celibát -a (ȃ) obvezna neoženjenost, zlasti duhovnikov nekaterih veroizpovedi, brezženstvo: protestantizem je odpravil celibat; zagovorniki in nasprotniki celibata / duhovniški celibat
SSKJ
célica -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. tesen, zaprt prostor: živeti v celici; jetniška, samostanska celica / telefonska celica za telefoniranje
    // plinska celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih
  2. 2. biol. osnovna gradbena enota organizmov: krvna, rastlinska celica; rakave celice; zgradba celice / spolna celica; delitev celice; pren. družina je osnovna celica človeške družbe
  3. 3. polit. osnovna organizacijska enota, zlasti v ilegali: ustanoviti partijsko celico
    ♦ 
    čeb. celica šesterostran predelček v satu; elektr. akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; pomnilna celica osnovni del pomnilnika v (elektronskem) računalniku; fiz. fotoelektrična celica fotocelica
SSKJ
céličast -a -o prid. (ẹ̑) sestavljen podobno kot celice organizmov: celičasta zgradba rudnin / celičasta struktura podjetja
SSKJ
céličen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na celico:
  1. a) celični sok; celična membrana, mrenica / celična zgradba; celično jedro, tkivo
     
    tekst. celična volna umetno celulozno predivo
  2. b) zamreženo celično okno
SSKJ
céličje -a (ẹ̑) biol. skupina celic: raziskave celičja
SSKJ
celičnína -e ž (ī) redko celična snov
SSKJ
celílen -lna -o prid. (ȋ) ki celi: celilno mazilo
SSKJ
celílo -a (í) sredstvo za celjenje (ran): nobeno celilo ne pomaga; celilo za rane
SSKJ
celín -a (ȋ) lov. prožilni mehanizem pri puški (petelinki)
SSKJ
celína -e ž (í) 
  1. 1. velika, sklenjena površina kopnega sveta: ameriška, azijska celina / dežele na črni celini v Afriki
  2. 2. neobdelana zemlja: orati celino / njiva je ostala v celini / letos so znova preorali celino ledino
  3. 3. star. celota: obdelati snov v celini
    ♦ 
    filat. celine pisma, dopisnice, zalepke z natisnjeno ali nalepljeno znamko
SSKJ
celínec -nca (ȋ) kdor živi v notranjosti celine
SSKJ
celínka -e ž (ȋ) muz. enota trajanja notne vrednosti: igrati polovinke in celinke / pavza celinka
Število zadetkov: 104983