Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
zbledélost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost zbledelega: zbledelost blaga / knjiž. časovna zbledelost zgodbe
SSKJ
zbledéti -ím dov., zblédi tudi zblêdi (ẹ́ í) 
  1. 1. izgubiti prvotno izrazito barvo: blago na soncu zbledi; rastline v temi zbledijo / barva sčasoma zbledi
    // star. prebledeti: ob teh besedah je zbledel / njegov obraz je zbledel
  2. 2. knjiž. izgubiti močen sijaj, svetlobo: zvezde so zbledele / modrina neba je zbledela / sončni zahod je zbledel v mrak prešel
  3. 3. knjiž. postati manj izrazit: doživetje je že precej zbledelo; njena podoba mu je zbledela; spomin na tiste čase ne bo zbledel / nasmeh na njegovem obrazu je zbledel
    zbledèl in zbledél -éla -o: zbledel rokopis; zbledeli spomini; zbledela obleka
SSKJ
zbledévati -am nedov. (ẹ́) 
  1. 1. izgubljati prvotno izrazito barvo: obarvane sveče zbledevajo / barve sčasoma zbledevajo
    // star. prebledevati: med govorjenjem je zardeval in zbledeval
  2. 2. knjiž. izgubljati močen sijaj, svetlobo: luna zbledeva
  3. 3. knjiž. postajati manj izrazit: spomini na tiste čase zbledevajo
SSKJ
zbledíti -ím dov., zblédi tudi zblêdi; zblédil (ī í) narediti kaj bledo: bolezen ji je zbledila lica / mesečina je zbledila nebo
SNB
zblefírati -am dov. (ȋ) pog.
s pretvarjanjem narediti, da je kaj videti drugačno od resničnega; zablefirati: V radijskem studiu je moč marsikaj zblefirati, v živo pa pokažeš, kdo si E (↑)blefírati
SSKJ
zblekniti gl. izblekniti 
SSKJ
zblestéti -ím dov., zblésti in zblêsti (ẹ́ í) knjiž., redko zableščati se, zasvetiti se: na nebu so zblestele zvezde
SSKJ
zblêsti se zblêdem se dov., zblêdel se in zblédel se, zblêdla se, stil. zblèl se zblêla se (é) s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti: bolniku se je zbledlo
// ekspr. postati zmeden, nerazsoden: zbledlo se ji je; od strahu se mu je zbledlo
SSKJ
zblínčiti -im dov. (ȋ) nar. zmlinčiti: s puškinim kopitom je zblinčil čelado / zblinčiti posodo obtolči
SSKJ
zblíniti -im dov. (í ȋ) redko razbliniti: čas je zblinil dvome / sanje so se zblinile v nič
SSKJ
zblíza prisl. (īknjiž.  
  1. 1. od blizu: opazovati, videti kaj zbliza; spopasti se zbliza; zbliza se mu ne zdi tako lepa; želel si je ogledati zadevo bolj zbliza
  2. 2. redko blizu: prav, čisto zbliza je zagrmelo
SSKJ
zblížanje -a (ȋ) glagolnik od zbližati: zbližanje sodelavcev; zbližanje med učiteljem in učenci; zbližanje z dekletom / duhovno zbližanje / zbližanje mnenj
SSKJ
zblížanost -i ž (ȋ) stanje zbližanega: zbližanost med učenci in učitelji / zbližanost mnenj
SSKJ
zblížati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: težki časi ljudi zbližajo; skupno delo, zanimanje za šport ju je zbližalo; na izletu se je zbližal z dekletom; učitelj se je zbližal z učenci; preveč sta si različna, da bi se lahko zbližala / duhovno, kulturno se zbližati
  2. 2. povzročiti, da postane kaj vedno bolj podobno: zbližati misli, poglede na kaj; nekateri so se navduševali nad idejo, da bi se Slovani jezikovno zbližali
    zblížan -a -o: zbližani ljudje; zbližana mnenja
SSKJ
zbliževálen -lna -o prid. (ȃ) ki zbližuje: zbliževalna moč; zbliževalna vloga knjižnega jezika
SSKJ
zbliževánje -a (ȃ) glagolnik od zbliževati: srečanja prispevajo k medsebojnemu zbliževanju; zbliževanje z drugimi narodi / duhovno, kulturno zbliževanje / poskusi zbliževanja stališč
SSKJ
zbliževáti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: poklic zbližuje ljudi; skupna ideja je zbliževala delavce in kmete; na srečanjih se mladi zbližujejo / duhovno, kulturno se zbliževati
  2. 2. povzročati, da postaja kaj vedno bolj podobno: zbliževati mnenja; jezikovno se zbliževati / skrajnosti se počasi zbližujejo
SSKJ
zblóda -e ž (ọ̑knjiž.  
  1. 1. zmedenost, zmota: njegova zbloda izvira iz neprimernega čtiva / fant je v veliki zblodi / čustvene, duhovne zblode / tvoje ravnanje je zbloda zabloda
  2. 2. mešanica, zmes: njegov jezik je zbloda različnih jezikov
SSKJ
zblodíti in zblóditi -im dov. (ī ọ́) 
  1. 1. knjiž. spraviti v zmedenost, zmoto: nove ideje so zblodile mladino; knjige so fanta zblodile / zbloditi komu glavo; na starost se mu je pamet zblodila; brezoseb.: v glavi se mu je zblodilo; ekspr. zblodilo se mu je, da sliši glasove piščali
     
    knjiž. z očmi zbloditi po dvorani blodeč pogledati
  2. 2. star. skaliti, zmešati: zbloditi vodo / grenka misel ji je zblodila sanje
    zblójen in zblóden -a -o: fant je bil čisto zblojen; zblojene predstave; gledal je z zblojenimi očmi; prisl.: zblojeno govoriti
SSKJ
zblója -e ž (ọ̑) knjiž., redko zmeda, zmešnjava: vsa ta zbloja prihaja tudi k nam / zbloja duha
Število zadetkov: 101503