Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zlítost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zlitega: doseči glasovno, zvočno zlitost / ekspr. zlitost pevskega zbora / ekspr. zlitost priseljencev z novim okoljem
SSKJ
zlív -a m (ȋ) zlitje: preprečiti zliv barv / zvočni zliv
SSKJ
zlívalica -e ž (ī) nar. dolgotrajen močen dež: zlivalica ni prenehala dva tedna / komaj sta pobegnila pred zlivalico nalivom
SSKJ
zlivalnik gl. izlivalnik 
SSKJ
zlívanje -a s (í) glagolnik od zlivati: zlivanje vode v vino / zlivanje barv / zlivanje dveh kultur
SSKJ
zlívanka -e ž (í) nav. mn., gastr. jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi: peči zlivanke / koruzne, skutne zlivanke
SSKJ
zlívati -am nedov., tudi zlivájte; tudi zlivála (í) 
  1. 1. z nagnjenjem posode delati, da kaj tekočega kam pride: zlivati vodo iz vedra, po tleh; zlivati juho na krožnik; umazanijo zlivajo v jamo; voda se je zlivala čez rob
    ●     ekspr. zlivati jezo, žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. zlivati vodo v morje delati kaj odvečnega, nesmiselnega; ekspr. zlivati alkohol vase v velikih požirkih piti; zelo piti
  2. 2. knjiž., ekspr., navadno v zvezi z v izražati, izpovedovati kaj tako, da nastane to, kar določa samostalnik: zlivati srečo in veselje v pesem / svoje gorje je zlivala na papir ga popisovala
    zlívati se 
    1. 1. tekoč prihajati skupaj: pred mestom se reki zlivata / tu se zlivata Sava in Sora
    2. 2. prehajati drug v drugega: barve, vonji se zlivajo; večji kolobarji se zlivajo v manjše / ekspr.: zgodovina se je zlivala z legendo; v njegovi liriki se narodnostne teme zlivajo z ljubezenskimi
      // ekspr. postajati eno, enovito: glas trobente se je zlival z drugimi glasovi; obrisi so se zlivali s temo / tam, kjer se morje in nebo zlivata / sence se zlivajo v eno
    3. 3. ekspr. (hitro) množično prihajati: množice so se zlivale na trg / od severa se zliva sovražna vojska
    4. 4. ekspr. v veliki količini tekoč pojavljati se kje: voda se je zlivala po skalni steni; znoj se mu zliva s čela, po hrbtu
      ●       ekspr. dež se je zlival ves dan močno padal; ekspr. sredstva se zlivajo v sklad stekajo; ekspr. ulica se zliva na trg vodi
      ♦       fiz. jedra lažjih elementov se zlivajo v težja
    zlivajóč -a -e: z bučanjem valov zlivajoči se kriki; prim. izlivati
SSKJ
zlizati ipd. gl. izlizati ipd. 
SSKJ
zljubíti se in zljúbiti se -im se dov. (ī ū) s smiselnim osebkom v dajalniku  
  1. 1. izraža pripravljenost koga za kako dejanje: ni se mu zljubilo odgovoriti; ko bi se mu zljubilo pomisliti, bi se že spomnil; če se ti zljubi priti, bom vesel
  2. 2. začutiti, dobiti voljo, željo uresničiti kako dejanje: otroci naj delajo, kar se jim zljubi; če se mu zljubi, gre na sprehod; kadar se mu je zljubilo, je lahko prišel
    // nar. začutiti, dobiti željo, poželenje po čem: zljubilo se ji je mleka, sadja; če se ti zljubi vina, ga natoči
    ●     ekspr. hišice so stale, kakor se jim je zljubilo neenakomerno oddaljene, brez določenega reda; zastar. fant se je vsakemu zljubil priljubil
SSKJ
zlò zlà s (ȍ ȁ) 
  1. 1. kar je v nasprotju z dobrim, zlasti z moralnega stališča: v njem je prevladovalo zlo; delati, hoteti zlo; kaznovati, odpraviti, preprečiti zlo; ekspr. sejati zlo; ločevati med dobrim in zlom; hudo, majhno, veliko zlo / družbeno zlo; potres je naravno zlo
  2. 2. kar prinaša veliko trpljenje, velike težave: to še ni največje zlo; izbrati manjše zlo; prizadejati komu zlo / zlo nepismenosti; kar je enim v zlo, je drugim v dobro
    ●     šteti komu kaj v zlo upoštevati, da je kdo kaj zlega naredil; pog. tega mu ne smete vzeti za zlo zameriti; ekspr. kupčija je šla po zlu pozlu; ekspr. ti pojavi so nujno zlo se jih ne da odpraviti; se jim ne da izogniti; prim. pozlu
SSKJ
zlôba -e ž (ó) želja, da se komu namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zloba ga je minila; šalo mu je vrnil brez najmanjše zlobe; to mu je prizadejal iz zlobe; z zlobo v duši mu je razkrival napake otrok
// zlobnost: spoznati zlobo ljudi; velika zloba paznikov
● ekspr. človek z zlobo v očeh z zlobnim izrazom
SSKJ
zlôbec -bca m (ó) 
  1. 1. knjiž. zlobnež: zlobec mu je spodmaknil stol
  2. 2. evfem. hudič: sam črni zlobec je prišel ponj
SSKJ
zlôben -bna -o prid., zlôbnejši (ó ō) ki drugim želi, namerno povzroča veliko trpljenje, velike težave: zlobni ljudje so se smejali njegovi nesreči; bil je čemeren in zloben; zloben kot hudič / biti zloben do koga; ne bodi (tako) zloben
// ki izraža, kaže zlobo: zloben izraz okrog ustnic; njegove oči so dobile zloben lesk; reči kaj z zlobnim nasmeškom; zloben pogled
// ki vsebuje zlobo: zloben namen; zlobna misel, pripomba
● on se tega ni spomnil ali, če sem malo zloben, ni vedel izraža neprimernost trditve; ekspr. ima zloben jezik rad zelo slabo govori o ljudeh, opravlja; ekspr. varovati se zlobnih jezikov opravljivcev
    zlôbno prisl.: zlobno namigovati na kaj; zlobno se posmihati
SNB
zlobírati -am dov. (ȋ)
uveljaviti določene interese z načrtnim vplivanjem na tistega, ki odloča o kaki stvari: Industrija je zlobirala odstranitev odlične komisarke in zadevo speljala v svoje vode E ↑lobírati
SSKJ
zlobíti se -ím se nedov. (ī í) zastar. jeziti se, hudovati se: vsi nejevoljni so se zlobili nanj
SSKJ
zlôbnež -a m (ȏ) zloben človek: zlobneži so ga mučili; izogibati se zlobnežev; razkrinkati zlobneže
SSKJ
zlôbnica -e ž (ȏ) zlobna ženska: hoteli so se rešiti zlobnice, ki je povzročala prepire / kot psovka zlobnica, zakaj si to storila
SSKJ
zlôbnost -i ž (ó) lastnost zlobnega človeka: bali so se ga zaradi zlobnosti; zlobnost paznikov / izdal jih je iz zlobnosti zlobe
● v očeh se mu je zasvetila zlobnost dobil je zloben izraz
// zlobno, hudobno dejanje: niso še pozabili njihovih zlobnosti
SSKJ
zločést -a -o prid. (ẹ̑) knjiž.  
  1. 1. hudoben, zloben: zločest človek; po srcu ni zločest; zločesta opravljivka / zločest smeh; zločeste oči / zločeste spletke
  2. 2. nevaren, poguben: zločesta bolezen
    ♦     med. zločesta bula bula, ki se vrašča v zdravo tkivo in dela zasevke; maligna bula
    zločésto prisl.: zločesto se je rogal nasprotnikom
SSKJ
zločín -a m (ȋ) hudo kaznivo dejanje: narediti, storiti, ekspr. zagrešiti zločin; razkriti zločin; sodelovati pri zločinu; hud, velik zločin; zločini teroristov / vojni zločin / kaznovati zločin zločinca
// zločin zoper naravo dejanja, ki rušijo ravnotežje v naravi, onemogočajo življenje organizmov; zločin nad narodom / ekspr. ali je to zločin, če ga je udaril kaj hudega
♦ jur. kapitalni zločin kapitalno hudodelstvo
Število zadetkov: 100556