Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
krívec1 -vca m (ī) 
  1. 1. kdor je kriv: krivca so dolgo iskali; zagovarjati krivca; neznani krivec; krivec kaznivega dejanja
  2. 2. nož z zakrivljenim rezilom: nabrusiti krivec; iz žepa je potegnil krivec
    // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: s krivcem obsekavati vejo
  3. 3. zakrivljeno pero v repu ruševca: klobuk s krivci za trakom
  4. 4. redko krivilec: zaposlil se je kot krivec železa
SSKJ
krívec2 -vca m (ī) nar. hladen vzhodni veter: proti poldnevu je začel pihati krivec
SSKJ
krivénčast -a -o prid. (ẹ̄) večkrat nekoliko ukrivljen: krivenčaste korenine; tanko krivenčasto deblo / krivenčast gaber / krivenčasta rast / krivenčaste črke
// ekspr. kriv, neraven: krivenčaste noge / krivenčast človek
SSKJ
krivénčiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nav. ekspr. dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: vihar krivenči drevo / krivenčiti ustnice; kar naprej se krivenči
// redko pačiti, potvarjati: skušal je krivenčiti dejstvo
SSKJ
krivíca -e ž (í) 
  1. 1. dejanje, ki koga prizadene in je v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: storil mu je hudo, veliko krivico / vsaka krivica ga boli, prizadene / popraviti, poravnati krivico
    // kar je v nasprotju s takšnimi vrednotami: spoznati pravico in krivico / krivica se mu dela, godi / po krivici mu očitajo
  2. 2. star. krivda: brez krivice ste
SSKJ
krivíčen -čna -o prid., krivíčnejši (ī) nanašajoč se na krivico: krivična kazen, obsodba; takšno ravnanje je krivično / krivičen človek; krivičen je do njega / star. izročiti je moral vse krivično blago nepošteno pridobljeno blago
    krivíčno prisl.: krivično soditi
SSKJ
krivíčnež -a m (ȋ) redko krivičen človek: lakomnež in krivičnež
SSKJ
krivíčnik -a m (ȋ) knjiž. krivičen človek: bil je skopuh in krivičnik / pravičniki in krivičniki
SSKJ
krivíčnost -i ž (ī) lastnost, značilnost krivičnega: občutiti krivičnost družbe / njegova krivičnost ga je prizadela
SSKJ
krivílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) delavec, ki krivi železne palice: varilci in krivilci
SSKJ
krivílen -lna -o prid. (ȋ) ki se rabi za krivljenje: krivilne klešče; različno krivilno orodje
SSKJ
krivína -e ž (í) 
  1. 1. lastnost krive črte, linije česa: izračunati, povečati krivino; skušali so izravnati krivino reke; krivina pobočja je zelo velika / pri teku je delal krivine
  2. 2. del česa, ki ima krivo linijo: zavozil je v krivino / krivina sank / čoln s krivinami na koncih
    ♦     anat. mala krivina vbočeni del želodca, ki je obrnjen na desno in navzgor; velika krivina izbočeni del želodca, ki je obrnjen na levo in navzdol; geom. druga krivina količina, ki skupaj s fleksijo določa prostorsko krivuljo; prva krivina količina, ki skupaj s torzijo določa prostorsko krivuljo
SSKJ
krivínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na krivino: krivinske spremembe
♦ geom. krivinski krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega; krivinski polmer polmer krivinskega kroga
SSKJ
krivíti -ím nedov., krívljen tudi krivljèn (ī í) 
  1. 1. dajati čemu krivo obliko: skušal je kriviti palico; letev se krivi pod njegovo težo / kriviti les, pločevino, železo
    // ekspr. dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: privzdigoval je obrvi in krivil ustnice / skrbi ga krivijo; krivi se od bolečine, smeha; krivil se je pod težkim bremenom / vihar krivi drevesa
    ●     ekspr. sedaj mu ni treba več kriviti hrbta pred njim ubogati ga; biti poslušen, pokoren
  2. 2. delati, imeti koga za krivega česa; dolžiti: krivili so ga nesreče; kriviti koga za nesrečo / krivili so ga zaradi izgube denarja
SSKJ
krívka -e ž (ī) ženska, ki je povzročila kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: ugotoviti, kaznovati krivko
SSKJ
krívljenje tudi krivljênje -a s (ī; é) glagolnik od kriviti: krivljenje lesa, železa / krivljenje in zvijanje rok in nog
SSKJ
krivo... prvi del zloženk  nanašajoč se na kriv: krivočrten, krivonog; krivoprisežnik, krivoverski
SSKJ
krivočŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na krivo črto: krivočrtni lik / krivočrtno gibanje
SSKJ
krivogléd -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. škilast: krivogleda ženska / krivogledo mežikanje
SSKJ
krivokljún -a m (ȗ) ptica pevka s kljunom, katerega konici se križata: šoja in krivokljun
Število zadetkov: 128415