Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
krížanje -a s (ī) glagolnik od križati:
  1. a) mučenje in križanje upornikov / blagoslavljanje in križanje / zagotoviti je treba varnost na križanju zelo prometnih poti / križanje različnih interesov, teženj
    ●     ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov
  2. b) križanje raznih vrst fižola; križanje živali
SSKJ
krížanka1 -e ž (ȋ) uganka, pri kateri se vpisujejo besede v vodoravne in navpične vrste: reševati križanke; izpolnjene križanke; nagradna križanka / slikovna križanka pri kateri nekatere opise besed nadomeščajo slike
// glasbena križanka pri kateri se ugiba kak podatek o predvajani skladbi
SSKJ
krížanka2 -e ž (ī) ženska oblika od križanec
SSKJ
krížankar -ja m (ȋ) redko sestavljavec ali reševalec križanke: on je vnet križankar / televizijski križankar
SSKJ
krížar -ja m (ȋ) 
  1. 1. zgod., v srednjem veku udeleženec križarske vojne: poveljnik križarjev / zbirati križarje
  2. 2. knjiž., ekspr. navdušen pristaš, zlasti desničarsko usmerjene miselnosti: nacionalistični križarji
  3. 3. sodelavec revije Križ (na gori): križarji in dejanjevci
SSKJ
križáriti -im nedov. (á ȃ) 
  1. 1. pluti tako, da se smer vožnje, potovanja namenoma večkrat spremeni: ladja je dolgo križarila ob obali; številne jadrnice so križarile v zalivu / ekspr. križaril je po vseh svetovnih morjih
    // ekspr. tavati, bloditi: križaril je po skoraj praznih ulicah
  2. 2. voj. pluti po kakem območju zaradi njegovega nadzorovanja, varovanja: dobro oborožene ladje križarijo po tem morju / ameriško ladjevje križari ob otoku; pren. po mestu križarijo policijske patrulje
    ♦     navt. premikati se zdaj v levo, zdaj v desno od smeri vožnje pri jadranju proti vetru
SSKJ
križárjenje -a s (á) glagolnik od križariti: dolgotrajno križarjenje po Atlantskem oceanu; vzel ga je s seboj na krajše križarjenje / turistično križarjenje / rušilci so bili opremljeni za križarjenje / križarjenje po mestu ga je utrudilo
SSKJ
krížarka -e ž (ȋ) hitra vojna ladja z močno oborožitvijo in velikim akcijskim radijem: v pristanišču se je zasidrala križarka; križarke, oborožene z raketami; letalonosilke, križarke in rušilci
● ekspr. cestna križarka zelo velik osebni avtomobil
SSKJ
krížarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na križarje:
  1. a) križarski pohod / križarska vojna v srednjem veku vojna, ki jo organizira navadno papež za osvoboditev Palestine
    // ekspr. začeli so križarsko vojno proti drugovercem
  2. b) križarska miselnost / križarska gonja proti novim idejam
  3. c) pripadal je križarski mladini
SSKJ
krížarstvo -a s (ȋ) zgod., v srednjem veku dejavnost križarjev: naveličal se je križarstva
SSKJ
krížast -a -o prid. (í) 
  1. 1. ki ima obliko križa: okno s križasto mrežo; križasto tramovje ostrešja / meč s križastim držajem; križaste antene
  2. 2. raba peša ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog; karirast: križast telovnik; križasta volnena obleka; križasto blago / križast vzorec
    ♦     lov. križasto rogovje rogovje pri srnjaku, če sta sprednji in zadnji parožek v isti višini
SSKJ
križàt -áta -o prid. (ȁ ā) zastar. ki ima obliko križa; križast: križat meč / nekdaj križati tolar križavec
SSKJ
krížati -am nedov. in dov. (ī) 
  1. 1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa
  2. 2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze
  3. 3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata
    // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest
  4. 4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / redko pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti
    ●     ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti
  5. 5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih
    // ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče
  6. 6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo
    krížati se 
    1. 1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi
    2. 2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala
    križajóč -a -e: križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice
    krížan -a -o: križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.: rel. Križani (Jezus) Kristus
SSKJ
krížavec tudi kríževec -vca m (í) 
  1. 1. zool. pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa, Aranea diadema: pravilno spredena mreža križavca
  2. 2. agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v štirih vrstah; štirivrstnik: posejati križavec
  3. 3. nekdaj avstrijski srebrnik s podobo križa na eni strani: odšteti ji je moral precej križavcev
SSKJ
krížček -čka m (í) ekspr. križec: na zlati verižici ji je visel križček / na grobu stoji reven križček
SSKJ
krížec -žca m (í) 
  1. 1. manjšalnica od križ: lesen križec / okrog vratu ji je visel zlat križec / vrezovati križce / stisnil je psa za križec
  2. 2. v nekaterih državah odlikovanje v obliki križa: na prsih se mu je bleščal križec; dobiti križec / viteški križec; križec častne legije
    ♦     obrt. prvina pri vezenju iz dveh prekrižanih niti
SSKJ
krížek -žka m (í) ekspr. križec: v roki je držal križek / narediti križek
SSKJ
krížem prisl. (ī) 
  1. 1. izraža položaj v obliki križa; navzkriž: križem zloženi veji; roke križem položiti / križem gledati škiliti
  2. 2. izraža položaj v neurejeno križajočih se smereh: križem nametana polena; hoditi križem po svetu / ekspr.: govorili so vsi križem; na sejmišču je vse križem vpilo
    ●     pog. držati roke križem lenariti, ne delati; redko vse gre križem navzkriž, narobe; prim. križemkražem, križemrok, križemsvet, vsekrižem
SSKJ
krížem predl. (ī) z rodilnikom, redko (sem in tja) po: hodil je križem mesta; bloditi križem sveta
SSKJ
krížema prisl. (ī) star. navzkriž, križem: križema prevezana ruta
Število zadetkov: 128415