Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zastáva2 -e ž (ȃ) 
  1. 1. izročitev stvari za zavarovanje upnikove terjatve: zavarovati terjatev z zastavo; publ. posojati denar proti zastavi ob zastavi, za zastavo; zastava slik in zlatnine
  2. 2. kar se zastavi: odkupiti zastavo; z zastavo pokriti terjatev
    ●     star. dal ji je prstan v zastavo, da se bo z njo poročil v jamstvo, zagotovilo
    ♦     igr. igra na zastavo igra, pri kateri neuspešen udeleženec izgubi predmet, ki ga je zastavil, in dobi šaljivo kazen
SSKJ
zástava2 -e ž (ȃ) nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje: nad Nanosom je razpeta tanka zastava
Bovški
zastava gl. fana
SSKJ
zastávek1 -vka m (ȃ) 
  1. 1. kar se zastavi: vrniti zastavek; posojati na zastavke; vzeti uro kot zastavek
  2. 2. igr. predmet, ki ga mora udeleženec dati pri igri na zastavo: igralec da, izgubi zastavek
  3. 3. znesek, ki se vplača pri igri na srečo; stava: visoki zastavki
SSKJ
zastávek2 -vka m (ȃ) 
  1. 1. knjiž. zasnova, zarodek: oblikovanje umskih in nravstvenih zastavkov pri otroku
  2. 2. muz. položaj glasilk pri prehodu zračnega toka ob začetku petja: delati vaje za pravilen zastavek / mehki pri katerem sta glasilki nekoliko razmaknjeni, trdi zastavek pri katerem sta glasilki tesno skupaj
SSKJ
zastáven1 -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zastavo, kos tkanine: zastavni drog / zastavna kombinacija pri signaliziranju
♦ navt. zastavni vozli vozli na vrvi, ob katere se privezujejo signalne zastavice; zastavna vrv vrv za dviganje in spuščanje signalnih zastavic
SSKJ
zastáven2 -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na zastavo, zastavitev: zastavni dokument / zastavni listek nekdaj potrdilo zastavljalnice o zastavljenem predmetu
♦ jur. zastavni list listina, s katero se daje zastavna pravica; zastavni upnik upnik, kateremu da dolžnik zastavno pravico; zastavna knjiga v nekaterih deželah knjiga, v katero se vpisujejo zastavne pravice, če ni zemljiške knjige; zastavna pogodba pogodba, po kateri zastavni upnik dobi zastavno pravico; zastavna pravica pravica upnika do dolžnikove stvari za zavarovanje terjatve; zastavna terjatev terjatev, zavarovana z zastavo
SSKJ
zastáven3 -vna -o prid., zastávnejši (á ā) 
  1. 1. krepko raščen, razvit: lep, zastaven fant; slika zastavnega kosca / zastaven mladič / zastaven macesen z velikimi vejami
    // knjiž. krepek, trden: ni imel več tako zastavnega koraka / odločitev je naznanil z mirnim, zastavnim glasom / zastavna rast
  2. 2. star. resen, umirjen: v smeh je spravil tudi najbolj zastavnega gosta / odlikoval se je z natančnostjo in zastavnim vedenjem
  3. 3. zastar. ugleden, imeniten: župnik, uradnik in drugi zastavni ljudje
    zastávno prisl.: zastavno hoditi okrog voza; zastavno raščen
SSKJ
zastávica1 -e ž (ȃ) 
  1. 1. manjšalnica od zastava: vsak voznik je imel na vozilu zastavico svoje države / papirnate zastavice
  2. 2. zastavici podoben predmet: prestavljati na zemljevidu zastavice glede na premikanje fronte
    // manjši kos tkanine s predpisano barvo, obliko, ki ima določeno funkcijo, pomen: zaznamovati progo pri smuku z rdečimi zastavicami; trikotne zastavice / označiti pot z markirnimi zastavicami; signalna zastavica zastavica, ki se uporablja za signaliziranje
    ●     prehodna zastavica znak priznanja kolektivu za najboljše dosežke, izredne zasluge
    ♦     muz. od ene do pet črtic na vratu note, ki označujejo zmanjšanje trajanja note od osminke naprej; šah. ploščica na šahovski uri, ki pokaže, da je igralcu potekel za partijo določen čas
SSKJ
zastávica2 -e ž (ȃ) star. uganka: rešiti zastavico / križanke, rebusi in druge zastavice / ta človek mi je zastavica
SSKJ
zastavílo -a s (í) knjiž.  
  1. 1. zastava, zastavek: odkupiti zastavilo
  2. 2. jamstvo, zagotovilo: dati prstan za ljubezensko zastavilo
SSKJ
zastavítelj -a m (ȋ) kdor da kaj v zastavo: dolžnosti zastavitelja
SSKJ
zastavítev1 -tve ž (ȋ) glagolnik od zastaviti1: zastavitev prehoda / zastavitev košare, soda / zastavitev vprašanja
SSKJ
zastavítev2 -tve ž (ȋ) glagolnik od zastaviti2: zastavitev predmeta / posojati na zastavitev / zastavitev vseh sil za kaj
SSKJ
zastáviti1 -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. s postavitvijo, namestitvijo česa narediti kaj neprehodno: zastaviti cesto z ovirami / zastavil je izhod s svojim telesom / stopil je predenj in mu zastavil pot
    // s postavitvijo česa napolniti, porabiti prostor: zastaviti mizo s posodo; zastaviti sobo s starim pohištvom
    // zastar. zasesti: zastaviti trdnjavo z močno posadko / vplivna mesta so zastavili s svojimi somišljeniki
  2. 2. s postavitvijo česa kaj obdati, obkoliti: žerjavico so zgrebli na kup in jo zastavili z opekami / avtomobil so mu na parkirišču popolnoma zastavili / zastavili so ga s svojimi telesi
    // s postavitvijo česa za čim to utrditi: zaprl je vrata in jih zastavil s skrinjo
  3. 3. namestiti kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: zastavil je plug in pognal konje; zastaviti sveder, veslo / zastaviti violino pod brado dati
    // trdno zastaviti nogo postaviti, opreti
    // nar. gorenjsko namestiti kam, od koder napreduje pri paši: zastaviti ovce proti vrhu; trop je tako zastavil, da ni delal škode / zastaviti ovce na pašo, v pašo pustiti, dati pasti
  4. 4. nav. ekspr. narediti začetni, temeljni del pri izdelavi česa: košaro sam splete, le zastaviti je ne zna; izbral je doge in zastavil sod / zastaviti novo brazdo
    // narediti, ustvariti prva, osnovna dela v kaki dejavnosti: zastavili so več del, končali pa nobenega; sin je nadaljeval, kar je zastavil oče / novo cesto so zastavili spomladi začeli graditi; ko bo topleje, bodo zastavili hišo začeli zidati; moški glas je zastavil pesem začel peti
    // nepreh.: žetev se je že začela, kdaj boste pa pri vas zastavili začeli žeti; po kosilu so malo počivali, nato pa so spet zastavili začeli delati; nekaj časa je bil v službi, potem pa je zastavil na svoje začel delati kot samostojen obrtnik, podjetnik
    // narediti, pognati to, iz česar se razvije cvet, sad: trta je zastavila grozde; sadno drevje je spomladi dobro zastavilo
  5. 5. s prislovnim določilom dati vsebino, obseg kaki dejavnosti, kot jo izraža določilo: januarja so v podjetju dobro zastavili; kmetovanje je treba zastaviti drugače; moderno zastaviti vzgojno delo / narobe je zastavil pogovor
  6. 6. nar. na začetku dela določiti površino, na kateri kaka dejavnost poteka: žanjice so zastavile pol njive; kosci so na dolgo zastavili
  7. 7. seznaniti koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastaviti komu uganko, vprašanje / v tem delu je zastavil več problemov
    // seznaniti koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastaviti komu nalogo; zastaviti si cilj
  8. 8. star. zaustaviti, prestreči: zastaviti vodni curek; drevo je zastavilo plaz / kašelj ji je zastavil besedo
    ●     ekspr. ni vedel, kako naj zastavi besedo, da bo prav kako naj reče; ekspr. odkašljal se je in znova zastavil besedo začel govoriti; ekspr. uspešno je zastavil pero začel pisateljevati; nar. zastavil je proti vrhu začel iti; knjiž. sam dež, kakor se je na začetku tedna zastavilo začelo
    zastávljen -a -o: pravilno zastavljena akcija; dokončati zastavljena dela; z vozovi zastavljeno dvorišče; odgovoriti na zastavljeno vprašanje
SSKJ
zastáviti2 -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. izročiti stvar za zavarovanje upnikove terjatve: zastaviti obleko, zlatnino / zadolžil se je pri njem in mu zastavil travnik
  2. 2. nav. ekspr. dati na razpolago, uporabiti za kaj: zastavil je svoje moči, sile za narodov blagor; zastaviti vse sposobnosti za uresničitev naloge / zastavil je svoj vpliv pri vladi, da bi jih rešil
    // tvegati: zastaviti svoje življenje za koga; za ta cilj je zastavil glavo / kot podkrepitev glavo zastavim, da ne prideš tja stavim
    ●     star. zastavil je besedo, da ne bo izdal dal; star. zastavil je besedo zanj zavzel se je zanj; jamčil je zanj
    zastáviti se knjiž., v zvezi z za  zelo se potruditi, zavzeti: ves se je zastavil za to stvar
    zastávljen -a -o: odkupiti zastavljene stvari
    ♦     jur., zgod. zastavljeno gospostvo v fevdalizmu gospostvo, ki ga deželni knez da v zastavo
SSKJ
zastávkati -am dov. (ȃ) redko začeti stavkati: delavci so zastavkali
SSKJ
zastavljálnica -e [u̯n tudi ln] ž (ȃ) nekdaj ustanova, ki za zastavljene predmete posoja denar: ustanoviti zastavljalnico; banke in zastavljalnice
// prostor te ustanove: odnesti uro v zastavljalnico
SSKJ
zastávljanje1 -a s (á) glagolnik od zastavljati1: zastavljanje pločnikov z avtomobili / pomagati pri zastavljanju svedra / zastavljanje vprašanj
SSKJ
zastávljanje2 -a s (á) glagolnik od zastavljati2: zastavljanje predmetov v zastavljalnici
Število zadetkov: 102601