Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
znížanje -a s (ȋ) glagolnik od znižati: znižanje nasipa / znižanje telesne temperature / znižanje cen, pristojbin / znižanje glasu
♦ fiz. kapilarno znižanje znižanje gladine tekočine v tanki cevi zaradi površinske napetosti
SSKJ
znížati -am dov. (ȋ) 
  1. 1. narediti kaj nižje: znižati nasip / temna barva stropa navidezno zniža prostor / znižati glas začeti govoriti z nižjim glasom
  2. 2. spraviti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: znižati izdatke; znižati telesno težo / znižati cene, dajatve / znižati razlike zmanjšati
    ♦     muz. znižati ton za pol tona
  3. 3. ekspr. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: sedež lahko po potrebi znižate; znižati rolete na polovico
    znížati se 
    1. 1. postati nižji: morska gladina se je znižala
    2. 2. preiti z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se je znižala za pet stopinj / življenjska raven se je zelo znižala
    znížan -a -o: znižane cene
SSKJ
zniževánje -a s (ȃ) glagolnik od zniževati: zniževanje vodne gladine / zniževanje cen, stroškov
SSKJ
zniževáti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. delati kaj nižje: zniževati nasip
  2. 2. spravljati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: zniževati temperaturo / zniževati porabo energije zmanjševati
    zniževáti se 
    1. 1. postajati nižji: gladina jezera se znižuje / gorovje se na vzhodu znižuje spušča
    2. 2. prehajati z višje stopnje na nižjo glede na količino, intenzivnost: temperatura se znižuje / življenjska raven prebivalstva se postopoma znižuje
SSKJ
znočíti se -ím se dov., znóčil se (ī í) brezoseb. preiti iz dneva v noč: ko se je znočilo, so prižgali luč; popolnoma se je znočilo
SSKJ
znój -a in znòj znôja m (ọ̑; ȍ ó) tekočina, ki jo izločajo žleze znojnice: znoj mu kaplja, teče s čela; ekspr. znoj mu je lil po obrazu; obrisati si znoj; blago, ki vpija znoj; ekspr. oblil ga je leden, mrzel znoj / ekspr. kopati se v znoju biti zelo oznojen
// ekspr. mrtvaški znoj pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu
● ekspr. v znoju svojega obraza si služi kruh zelo se mora truditi za materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. s svojim znojem je pojil to zemljo z velikim trudom jo je obdeloval; ekspr. da smo to dosegli, je bilo potrebno veliko let znoja in boja dolgo si je bilo treba zelo prizadevati, se zelo truditi; enim po loju, drugim po znoju nekateri dosežejo cilj z lahkoto, brez zapetljajev, drugi pa se morajo zelo truditi, mučiti
SSKJ
znójavica -e ž (ọ̑) med. močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; čezmerno znojenje: zdravljenje znojavice
SSKJ
znôjen in znójen -jna -o prid. (ó; ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na znoj: znojne kaplje / bil je vroč in znojen od strahu; obrisati si znojne roke; znojno čelo
    ♦     anat. znojna žleza znojnica
  2. 2. knjiž. ki povzroča, da se kdo znoji: zbudil se je iz znojnih sanj; opravljati znojno delo
SSKJ
znojênje -a s (é) glagolnik od znojiti se: povečano znojenje; ohlajanje telesa z znojenjem / znojenje rok
♦ med. čezmerno znojenje močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; usnj. znojenje kož postopek, pri katerem začnejo dlake, volna izpadati iz živalske kože zaradi toplote, vlage in delovanja mikroorganizmov
SSKJ
znojíti se -ím se nedov. (ī í) 
  1. 1. izločati znoj: poleti se zelo znoji / noge, roke se mu znojijo
  2. 2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: v sobi je bilo soparno, da so se okna znojila
  3. 3. ekspr. truditi se, prizadevati si: zanje se znoji in žene / ves dan se je znojil na polju delal
    znojíti 
    1. 1. knjiž. z znojenjem povzročati, da je kaj vlažno: delal je, da je srajco znojil / ekspr. to zemljo so znojili že naši dedje so jo z velikim trudom obdelovali
    2. 2. ekspr., z notranjim predmetom izločati znoj: večkrat je kar hladen znoj znojil
SSKJ
znójnica -e ž (ọ̑) anat. kožna žleza, ki izloča znoj: povečano delovanje znojnic; izločki znojnic / žleza znojnica
♦ obrt. trak iz umetnega usnja, blaga na notranji strani oboda klobuka za vpijanje znoja
SSKJ
znoréti -ím dov., znôrel (ẹ́ í) 
  1. 1. ekspr. postati nespameten, nerazsoden: kadar se napije, znori; ob prihodu vlaka so vsi znoreli / znoreti zaradi ženske
  2. 2. ekspr. začeti zelo hitro, nepravilno delovati, se premikati: urna kazalca sta znorela; stroj je znorel in začel poskakovati
  3. 3. pog. postati duševno bolan: v ječi je znorel; znoreti od žalosti; zaradi mučenja je znorela; bilo je tako hudo, da bi skoraj znorel
  4. 4. publ. znoriti: čisto so ga znoreli / znoreti konja
    ●     ekspr. ko je to slišal, je znorel se je zelo razjezil, razburil; ekspr. ali si znorel izraža začudenje, presenečenje ob nespametnem, nerazsodnem govorjenju, ravnanju koga; ekspr. ker se mlad ni nanorel, je star znorel ker je bil v mladosti resen, umirjen, je začel v starosti lahkomiselno, lahkoživo živeti; ekspr. na stara leta je znorel se je zaljubil
    znôrel tudi znorèl in znorél -éla -o: živeti v znorelem času; znorel človek; znorela žival
SSKJ
znoríti -ím dov., znóril (ī í) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna: ljudje so ga čisto znorili; pijača človeka znori / taka knjiga ti znori možgane / znoriti žival
● ekspr. znoriti dekle, fanta vzbuditi, povzročiti ljubezensko vznemirjenost
SSKJ
znôsen -sna -o prid., znôsnejši (ó ō) 
  1. 1. ki se (še) da prenesti, prenašati: znosen mraz; bolečine so postale znosnejše; razmerje med njima je znosno; komaj znosen hrup zelo močen
    // z leti je postal znosnejši
    // ekspr. še zadovoljiv, primeren: znosni kreditni pogoji; znosne razmere; njihovo sožitje je znosno
  2. 2. (še) zadovoljivo dober, kvaliteten: znosna cesta; naučila se je znosne nemščine
    znôsno prisl.: znosno vroče vreme
SSKJ
znosíti znósim dov. (ī ọ́) z nošenjem spraviti kam: do koče je treba drva znositi; znositi pohištvo iz sobe; znositi posodo z mize; kamenje so znosili na kup; pet ton premoga je znosil v klet; znositi na ramenih, s konji / ekspr.: ves denar znosi v gostilno ga zapije; veliko denarja je znosil v banko vložil
// z nošenjem spraviti skupaj: od kod so znosili ta material / znositi snope skupaj
● ekspr. vse mu je znosila na nos povedala, kar ne bi smela
    znóšen -a -o: vse je znošeno; prim. iznositi
SSKJ
znóter [tər] prisl. (ọ̄) redko znotraj: cerkev je znoter lepo poslikana / konj obrača nogo na znoter navznoter
SSKJ
znótraj prisl. (ọ́) 
  1. 1. na notranji strani, ant. zunaj: prevleči tok znotraj z žametom; znotraj kosmat usnjen plašč / znotraj zapahnjena vrata
    // v notranjosti: znotraj obnoviti hišo; deblo je znotraj trhlo; znotraj votla buča
    // v zvezi od znotraj izraža usmerjenost iz notranjosti česa: stal je pred hišo in čutil, da ga nekdo od znotraj opazuje
  2. 2. izraža omejitev na to, kar zajema pojem: stranka je navzven delovala enotno, znotraj pa je s težavo mirila nezadovoljne člane
    ●     pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo več slutim, zdi se mi; ta okna se odpirajo na znotraj navznoter; prim. odznotraj
SSKJ
znótraj predl. (ọ́) z rodilnikom  
  1. 1. za izražanje položaja, ki je v mejah določenega predmeta ali prostora, ant. zunaj: hiše znotraj obzidja; biti, nahajati se znotraj označenega področja; publ. zadrževati se znotraj stavbe v stavbi
  2. 2. za izražanje omejenosti na kako skupnost, celoto: nesoglasja znotraj stranke; delitev dela znotraj skupnosti / publ. razvoj tehnike znotraj industrijske proizvodnje v industrijski proizvodnji
SSKJ
znótranji tudi znotránji -a -e prid. (ọ́; ȃ) redko notranji: znotranja stran posode / znotranji razpon / znotranji nemir / znotranje bolezni
SSKJ
znóva prisl. (ọ̑) izraža, da kaj nastopi, se zgodi še enkrat po čem drugem iste vrste: stroj znova deluje; znova poudariti pomen varstva okolja; znova se pritožiti, prositi
// izraža novo izhodišče, nov začetek dejanja brez povezave s prejšnjim: gospodarstvo je propadlo, treba bo začeti znova; domačija je bila porušena in vse je moral zgraditi znova
// ekspr., navadno v zvezi znova in znova, vedno znova izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja: naše misli o tem se znova in znova izkažejo kot preveč drzne; vedno znova se prepričuje, da še ni prepozno; zmeraj znova je poskušal
Število zadetkov: 94662