Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
vúlva -e ž (ȗ) anat. zunanje žensko spolovilo
SSKJ
vúzem -zma m (ú) nar. vzhodno velika noč: praznovati vuzem; na vuzem so streljali z možnarji; ob vuzmu ji je umrl oče
SSKJ
vúzemnica -e [zəm] ž (ú) nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj: kuriti vuzemnico
SSKJ
vúzemski -a -o [zəm] prid. (ú) nar. vzhodno velikonočen: vuzemske pisanice / vuzemski čas
SSKJ
vúzmenka -e ž (ū) nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj: zakuriti vuzmenko
SSKJ
vz... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati
    2. b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti
    3. c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti
    4. č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja
SSKJ
vzád prisl. (ȃ) star. zadaj: vzad so ves čas odprta vrata; vzad stati / tu vzad se zbirajo
SSKJ
vzádaj prisl. (á) star. zadaj: vzadaj so opazili, da je padla; oče in mati sta hodila daleč vzadaj / tam vzadaj je še nekdo
SSKJ
vzádi prisl. (ā) star. zadaj: vzadi so štrleli vrhovi gora; najbolj vzadi so šli bolni in ranjenci / delala je vzadi za hišo / ostati vzadi za drugimi zaostati
SSKJ
vzádnjič prisl. (ȃ) zastar. zadnjič: vzadnjič so se še pozdravili in odšli / to sta sklenila že vzadnjič
SSKJ
vzajémen -mna -o prid., vzajémnejši (ẹ̑) 
  1. 1. povezan s čim enakim, ustreznim kot povračilom: vzajemna usluga; vzajemno priznavanje študijskih naslovov / vzajemen dogovor, sporazum
    // medsebojno povezan, odvisen: vzajemno delovanje organov / vzajemen razvoj / vzajemna določenost teorije in prakse
    ♦     fiz. zakon o vzajemnem učinku
  2. 2. ki se nanaša na člane kake skupine v odnosu drug do drugega: vzajemna pomoč; vzajemno spodbujanje; sovraštvo, sumničenje je bilo vzajemno
    // ki temelji na medsebojni povezanosti, pomoči, podpori članov kake skupnosti: prizadevati si za vzajemne odnose v družini / vzajemno sporazumevanje je bilo oteženo medsebojno
  3. 3. knjiž. skupen: imeti čut za vzajemno delo; z vzajemnim razmišljanjem najti rešitev / imeti s kom precej vzajemnih potez
    vzajémno prisl.: vzajemno si pomagati
SSKJ
vzajémnost -i ž (ẹ̑) 
  1. 1. povezanost s čim enakim, ustreznim kot povračilom: dogovoriti se o vzajemnosti prevajanja literarnih del / sporazum temelji na vzajemnosti
    ♦     jur. načelo vzajemnosti načelo, po katerem priznava država drugi državi ali njenim državljanom določene pravice, ugodnosti s pogojem, da jih tudi druga država priznava njej oziroma njenim državljanom
    // medsebojna povezanost, odvisnost: vzajemnost med rastlinstvom in živalstvom / vzajemnost duševnega in telesnega razvoja
  2. 2. medsebojna povezanost, pomoč, podpora članov kake skupnosti: računati, zanesti se na vzajemnost; delavska, vaška vzajemnost; občutek vzajemnosti / slovanska vzajemnost
SSKJ
vzbesnéti -ím dov., vzbêsni in vzbésni (ẹ́ í) postati besen: vzbesnel je in začel razbijati posodo; vzbesnela je zaradi njegove trdosrčnosti; spet, takoj vzbesneti / ekspr. reka ob nalivih vzbesni
    vzbesnèl in vzbesnél -éla -o: vzbesnel človek
SSKJ
vzblestéti -ím dov., vzblésti in vzblêsti (ẹ́ í) knjiž. zableščati se, zalesketati se: dragulj vzblesti; morska gladina vzblesti kot srebro / v očeh mu vzblestijo solze se blesteč pojavijo
// nad vrhovi je vzblestel mesec je vzšel
SSKJ
vzblestévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zableščati se, zalesketati se: vodna gladina vzblesteva; oči so ji vzblestevale od sreče / nad izložbami vzblestevajo reklame se sveteč pojavljajo
// požari vzblestevajo in ugašajo zagorevajo
SSKJ
vzbóček -čka m (ọ̑) zastar. vzboklina, izboklina: koničast vzboček
SSKJ
vzbóčenost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost vzbočenega: vzbočenost stopala
SSKJ
vzbočína -e ž (í) knjiž. vzboklina, izboklina: vzbočina na zidu
SSKJ
vzbóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: vzbočiti prsi, trebuh; močno, nekoliko vzbočiti / vzbočiti pločevino; pri segrevanju se pokrov in dno vzbočita / krilo se je v vetru vzbočilo v balon
    vzbóčiti se dvigniti se v obliki visokega loka: nad mestom se je vzbočila mavrica / iz ravnine se tu in tam vzboči grič
    vzbóčen -a -o: vzbočen hrbet; vzbočeno čelo
SSKJ
vzbòk vzbóka m (ȍ ọ̑) redko vzboklina, izboklina: vzbok na tilniku
Število zadetkov: 100022