Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
vzvišenína -e ž (í) zastar. vzpetina: vas leži na vzvišenini / gorske vzvišenine
SSKJ
vzvíšenost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost vzvišenega: vzvišenost odra omogoča pregled nad množico / duhovna vzvišenost; vzvišenost nad predsodki / vzvišenost ideje, poklica / odpraviti koga s prezirljivo vzvišenostjo / v svoji vzvišenosti se ni oziral na nikogar
SSKJ
vzviševáti -újem nedov. (á ȗ) zastar. povzdigovati: takšno ravnanje človeka vzvišuje / te lastnosti ga vzvišujejo nad druge sodobnike dvigajo, postavljajo
SSKJ
vzvišína -e ž (í) zastar. vzpetina: hiša stoji na vzvišini ob gozdu
SSKJ
vzvíti se vzvíjem se dov. (í) knjiž. zviti se navzgor, kvišku: zavesa se vzvije in predstava se začne / iznad streh se vzvije steber dima
SSKJ
vzvòd vzvóda m (ȍ ọ́) 
  1. 1. podolgovata priprava ali del naprave, vrtljiv okoli nepremične osi, za dviganje, premikanje bremen: premakniti, prestaviti vzvod; pritisniti na vzvod; dvigniti kamen z vzvodom; vzvod pri stiskalnici / za vzvod uporabiti palico / krmilni, sprožilni vzvod; odpiralni vzvod ključavnice; ravni, ročni vzvod; vodnjak na vzvod
    ♦     adm. črkovni vzvod vzvod pri pisalnem stroju, na koncu katerega je črka; avt. vzvod za plin; fiz. enakoročni vzvod ki ima prijemališči sil v enaki razdalji od vrtišča; enokončni vzvod ki ima prijemališče sil na isti strani vrtišča; ročica vzvoda; šport. vzvod prijem pri nekaterih borilnih športih, pri katerem se uporabi roka, del telesa kot vzvod, ki naj spravi nasprotnika iz ravnotežja ali ga prisili, da bi popustil
  2. 2. ekspr., s prilastkom kar z delovanjem, posledicami omogoča, zavira, usmerja kako dogajanje, dejavnost: dobiček, cena in drugi ekonomski vzvodi; vzvodi napredka / ključni vzvodi družbe
SSKJ
vzvóden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzvod: vzvodni prenos sile / vzvodna stiskalnica; vzvodna tehtnica tehtnica, ki deluje na principu vzvodov
♦ teh. vzvodne škarje škarje, pri katerih se sila za rezanje poveča z več vzvodi
SSKJ
vzvôden -dna -o prid. (ó) teh. ki ima smeri vodnega toka nasprotno smer: vzvodna plovba / vzvodna stran mostu
SSKJ
vzvódje -a s (ọ̑) teh. več med seboj povezanih vzvodov kake priprave, stroja: premik se prenese po vzvodju, z vzvodjem / krmilno, zavorno vzvodje
SSKJ
vzvòj vzvôja m (ȍ ó) 
  1. 1. teh. obremenitev trdnega telesa pri delovanju dveh enako velikih, nasprotno usmerjenih sil, pravokotnih na vzdolžno os: deformacija zaradi vzvoja; zasuk pri vzvoju / obremenitev na vzvoj vzvojna obremenitev
  2. 2. knjiž. zavoj: vzvoji polževe hišice / ladja se je dvignila na vzvoju vala grebenu
    ♦     geom. količina, ki skupaj s fleksijo določa prostorsko krivuljo
SSKJ
vzvójen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzvoj: vzvojna napetost, obremenitev / vzvojna vzmet vzmet v obliki palice, ki prenaša navor
SSKJ
vzvràt vzvráta m (ȁ á) nav. mn., nar. dolenjsko travnat svet na koncu njive, kjer se pri oranju obrača plug; ozara: živina in orač se oddihavata na vzvratih
SSKJ
vzvráten -tna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. ki je nasproten prvotnemu gibanju: vzvratni tek magnetofonskega traku; vzvratna vožnja / vzvratno parkiranje parkiranje z vzvratno vožnjo
    ♦     avt. vzvratna prestava prestava, ki omogoča vzvratno vožnjo; vzvratno ogledalo ogledalo, ki omogoča pregled cestišča za vozilom
  2. 2. knjiž. ki učinkuje, deluje nazaj: vzvratni učinek, vpliv; vzvratno delovanje pojava / vzvratno sporočilo
  3. 3. knjiž. ki velja, učinkuje za nazaj: vzvratni povišek / vzvratna moč, veljavnost zakona
    vzvrátno prisl.: vzvratno vplivati; vzvratno voziti; sam.: žarg., avt. dati v vzvratno v vzvratno prestavo
SSKJ
vzvrníti in vzvŕniti -em dov. (ī ŕ) knjiž. prevrniti nazaj, vznak: vzvrniti koga na tla / vzvrnil je glavo in pil
// obrniti navzven, vstran: čudno vzvrniti ustnice / vzvrniti glavo proti steni
    vzvŕnjen -a -o: ležati z vzvrnjeno glavo
SSKJ
vzvrtéti -ím dov. (ẹ́ í) redko zavrteti: jermen vzvrti leseno kolo
    vzvrtéti se brezoseb.  zvrteti se: zaradi višine se mu je vzvrtelo / vzvrtelo se mu je v glavi
SSKJ
vzvrtínčiti -im dov. (í ȋ) povzročiti, da se kaj začne premikati v spiralastih zavojih: burja vzvrtinči listje, sneg
    vzvrtínčiti se začeti se premikati v spiralastih zavojih: voda se vzvrtinči / prah se vzvrtinči in spet usede; dim se vzvrtinči proti nebu
    vzvrtínčen -a -o: vzvrtinčeno morje
SSKJ
vzžaréti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. zažareti, šireč se navzgor, kvišku: zarja vzžari / požar močneje vzžari
// zažareti sploh: oglje vzžari / zvezda vzžari in ugasne / okna vzžarijo v soncu / ekspr. oči mu vzžarijo v besu
SSKJ
vzžarévati -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat zažareti: oglje vzžareva in ugaša / ekspr. oči mu vzžarevajo v jezi
SSKJ
vzžuboréti -ím dov. (ẹ́ í) pesn. žuboreč dvigniti se: vrelec vzžubori v nebo / duša vzžubori v glasovih neznane govorice
SSKJ
vžgáti1 vžgèm dov., vžgál (á ȅ) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da kaj začne goreti: strela, visoka temperatura vžge snov; vžgati z vžigalicami / vžgati ogenj; pren. strast mu vžge plamen v očeh
  2. 2. star. prižgati: vžgati petrolejko, svetilko; luč se vžge in spet ugasne / na nebu so se vžgale zvezde
  3. 3. s povzročitvijo zgorevanja goriva spraviti v delovanje: vžgati motor / vžgati avtomobil
    // nepreh. zaradi zgorevanja goriva začeti delovati: motor vžge / avtomobil noče vžgati
  4. 4. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj začne z veliko silo, intenzivnostjo: vžgati v kom jezo, ljubezen; te besede so vžgale v njem strast
  5. 5. nepreh., ekspr. vzbuditi pri kom zelo močen, navadno pozitiven čustveni odziv: knjiga, akrobatska točka je vžgala; kot govornik zna vžgati
    ●     ekspr. muzikanti spet vžgejo ognjevito, glasno zaigrajo; ekspr. take zvijače pri meni ne vžgejo ne dosežejo zaželenega učinka
    vžgáti se 
    1. 1. začeti goreti: vžgala se je še sosedova hiša; suha slama se hitro vžge
      // zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov segreti se in začeti goreti: na kup zmetano napol suho seno se lahko vžge
    2. 2. ekspr. pojaviti se z intenzivno svetlobo: na vzhodu se vžge zarja / blisk se spet vžge / v očeh se vžge iskra
      // postati zelo svetel, žareč: obzorje se vžge v rdeči svetlobi / oči se vžgejo v strasti
    3. 3. ekspr. pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: v njem se vžge hrepenenje, ljubezen; v srcu se vžge sovraštvo
      ●       ekspr. vžgati se za koga, kaj zelo se navdušiti
    vžgán -a -o: vžgan motor; biti vžgan za koga
Število zadetkov: 99601