Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
čevljárka -e ž (á) star. čevljarjeva žena: čevljarka in pekovka
SSKJ
čevljárna -e ž (ȃ) čevljarska delavnica: odpreti novo čevljarno
SSKJ
čevljárnica -e ž (ȃ) star. čevljarska delavnica: čevljarnica in krojačnica
SSKJ
čevljárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na čevljarje ali čevljarstvo: čevljarski stolček; čevljarska delavnica, zadruga / čevljarska dreta, smola; čevljarsko kladivo / čevljarska industrija
SSKJ
čevljárstvo -a (ȃ) obrt za izdelovanje ali popravljanje obutve: pomen šivalnega stroja za čevljarstvo / preživljal se je s čevljarstvom z opravljanjem čevljarskega poklica
// podjetje, delavnica za to obrt: modno čevljarstvo
SSKJ
čevrljáti -ám nedov. (á ȃ) čebljati, čebrnjati: deklice čevrljajo na dvorišču; čevrljala je brez prestanka / rada čevrlja z znanci / ptice čevrljajo in prepevajo
SSKJ
čez predl., s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka čéz- (ẹ̑) 
  1. 1. za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran
    1. a) nad čim: skočiti čez jarek; oblaki se pode čez gore; sklonil se je čezenj; potaknil je sadike in čeznje nametal zemljo; pren. pomagati začetniku čez prve težave
    2. b) povprek po čem: steči čez cesto; odpraviti se čez morje; iti čez most; dal je levo nogo čez desno; iti z roko čez oči / reka se vali čez jez; pomesti čez prag / obesiti puško čez ramo; potegniti krilo čez koleno
    3. c) po površini: smeh se razlije čez obraz
    4. č) skozi kaj: voz pelje čez vas; potovati v Zagreb čez Novo mesto; pog.: dihati čez nos; gledati čez okno skozi
      // čez pol preklati; čez sredo prerezati
    5. d) okoli česa: tanka čez pas; koliko meri čez prsi?
      // za izražanje stanja: nositi srajco čez hlače; veja visi čez potok; most čez reko / stanuje tam čez cesto
  2. 2. za izražanje časa
    1. a) po katerem se kaj godi: čez nekaj časa ga boš spet videl; vrnem se čez deset minut / ura je dve čez polnoč
    2. b) v katerem se kaj godi: sova se čez dan skriva; prihaja samo ob nedeljah, čez teden ga ni / jabolk bo dovolj za čez vso zimo
  3. 3. za izražanje presežene mere: meri čez dva metra; nekaj čez sto dinarjev; delo čez uro / čez mero vesel; voda mu sega čez pas; ne piši čez rob; čez vse drag
    // star. za izražanje nadrejenosti: imeti oblast čez deželo; postavljen čez vse druge
  4. 4. za izražanje nejevolje, nasprotovanja: pritoževati se čez draginjo; zabavljati čez vino / ali si mu rekel kaj čez čast; pog. vsi so čezme proti meni
    ● 
    ekspr. drug čez drugega vpijejo vsevprek; eden bolj kot drug; pog. fant je očetu čez glavo zrasel se ga ne boji več, se ne zmeni za njegove opomine; ekspr. ima dela čez glavo zelo veliko; pog. dobiti jih čez hrbet biti tepen; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog. dati otroka čez koleno natepsti; pog., ekspr. biti čez les čudaški, neumen; star. čez leto in dan približno čez eno leto; pog. čez mejo jo je popihal odšel je ilegalno v tujino; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; publ. drama je šla čez oder je bila uprizorjena; čez ramo gledati z nazaj obrnjeno glavo; žarg., šol. izprašati čez vso snov iz vse snovi, vso snov; vino se toči čez ulico za pitje zunaj lokala; pog., ekspr. čez to vino ga ni ni boljšega vina; star. čez zobe vleči opravljati, obrekovati; zastar. usmilite se čezme usmilite se me; preg. čez sedem let vse prav pride vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
    ♦ 
    šport. tek čez drn in strn
SSKJ
čéz prisl. (ẹ̑) 
  1. 1. izraža
    1. a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran: čez priti; tam je most, čez vozi vlak; stoji pred zidom in gleda čez / oblaki se valijo od planin sem čez
    2. b) stanje na drugi strani, onkraj: smo že čez; tam čez leži vas
  2. 2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in čez; ura je poldne ali malo čez; možu je šestdeset let in še čez / tram gleda na eni strani pet centimetrov čez / voda je čez in čez preplavila bregove čezinčez
    ● 
    pog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; pog. čez dati, vreči izbruhati, izbruhniti; žarg. ta tovarišica ima pionirčke čez na skrbi; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. iti, spraviti čez ilegalno v tujino; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; pog. prevzeti delo na čez načez
SSKJ
čez... predpona v sestavljenkah  
  1. 1. za izražanje gibanja na drugo stran ali stanja na drugi strani: čezoceanski parnik; čezmorske posesti
  2. 2. za izražanje presežene mere: čezmernost; čezurno delo
SSKJ
čezdálje prisl. (á) redko čedalje: čezdalje slabše mu gre; čezdalje bolj ugaša spomin nanj
SSKJ
čezhŕbten -tna -o prid. (ȓ) ki se daje čez hrbet: čezhrbtni jermen
SSKJ
čézinčéz in čéz in čéz prisl. (ẹ̑-ẹ̑) 
  1. 1. izraža razprostranjenost po vsej površini: oblaki preprežejo nebo čezinčez; jezero je čezinčez zamrznilo; materin čezinčez nagubani obraz
  2. 2. izraža zvrhano mero: škaf je čezinčez poln / čezinčez je zadolžen
    ● 
    ekspr. zdaj te imam pa čezinčez dovolj naveličan sem te, odveč si mi
SSKJ
čezkolénski -a -o prid. (ẹ̑) ki sega čez kolena: čezkolenski škornji
SSKJ
čezméjen -jna -o prid. (ẹ̄) ki gre, poteka čez mejo: čezmejni promet
// redko ki je onstran državne meje; zamejski: čezmejni Slovenci
Geografija
čezmêjna régija -e -e ž
Geografija
čezmêjno sodelovánje -ega -a s
SSKJ
čezméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki presega določeno, običajno mero: čezmerne obresti; čezmerna proizvodnja; čezmerno izkoriščanje gozdov
     
    biol. čezmerno razmnoževanje razmnoževanje, ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje
  2. 2. ki je, nastopa v preveliki meri: čezmerna radovednost; utrujen od čezmernega dela; čezmerno sončenje je škodljivo; posledice čezmernega uživanja alkohola
    čezmérno prisl.: čezmerno popivati; čezmerno je zaposlen
Geografija
čezmérna obremenítev okólja -e -tve -- ž
Geografija
čezmérna páša -e -e ž
Geografija
čezmérna rába tál -e -e -- ž
Število zadetkov: 102076