Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
boglónaj [boklonaj stil. bohlonaj] člen. (ọ̑)
v kmečkem okolju izraža hvaležnost; hvala!: pa boglonaj za pijačo; stokrat boglonaj; prisl.: za boglonaj ti ne bo pomagal zastonj; za boglonaj me pa še toži v zahvalo; sam.: od samega boglonaj se ne da živeti
SSKJ²
bógmati se -am se nedov. (ọ̑)
star. potrjevati, podkrepljevati svoje besede z bogme: bogmal se je in zaklinjal
SSKJ²
bógme člen. (ọ̑)
izraža podkrepitev trditve: bogme, dobro se držiš; za to se, bogme, pritožim; lepa pa je, bogme!
SSKJ²
bógnasváruj -a in -- [boknasvaruj] m (ọ̑-á)
evfem., star. hudič, vrag: menda mu je pomagal sam bognasvaruj; kosmat kakor sam bognasvaruj
SSKJ²
bogo... ali bógo... prvi del zloženk (ọ̑)
nanašajoč se na bog: bogoljuben, bogoslužje; bogočloveški; bogovladje
SSKJ²
bogobórec -rca m (ọ̑)
zastar. kdor se bori proti bogu: ironija bogoborca
SSKJ²
bogočásten -tna -o (ȃ)
pridevnik od bogočastje: bogočastni obredi
SSKJ²
bogočástje -a s (ȃ)
češčenje, izkazovano bogu: javno bogočastje; svoboda vesti, veroizpovedi in bogočastja / izvrševanje bogočastja
SSKJ²
bógočlovéški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́)
rel. ki združuje naravo boga in človeka v eni božji osebi: Kristusova bogočloveška narava
SSKJ²
bógoiskátelj -a m (ọ̑-ȃ)
knjiž. komur je iskanje boga življenjski cilj: izpovedi bogoiskatelja
// filoz. pripadnik religiozno-filozofske smeri med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:
SSKJ²
bógoiskáteljski -a -o prid. (ọ̑-ȃ)
nanašajoč se na bogoiskatelje ali bogoiskateljstvo: bogoiskateljsko hrepenenje
SSKJ²
bógoiskáteljstvo -a s (ọ̑-ȃ)
knjiž. iskanje boga kot življenjski cilj: bogoiskateljstvo ga je zaposlovalo vse življenje
// filoz. religiozno-filozofska smer med ruskim izobraženstvom v začetku 20. stoletja:
SSKJ²
bogokléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na bogokletje ali bogokletstvo: bogokletne besede
SSKJ²
bogoklétje -a s (ẹ̑)
preklinjanje, sramotenje boga: obtožili so ga bogokletja / pren. kljub jasnim ukazom je bil požig pridelkov za kmete največje bogokletje
SSKJ²
bogoklétnež -a m (ẹ̑)
kdor preklinja, sramoti boga:
SSKJ²
bogoklétnik -a m (ẹ̑)
kdor preklinja, sramoti boga:
SSKJ²
bogoklétstvo -a s (ẹ̑)
preklinjanje, sramotenje boga:
SSKJ²
bogoljúb -a m (ȗ)
knjiž. kdor ljubi boga:
SSKJ²
bogoljúben -bna -o prid. (ú ū)
knjiž. ki ljubi boga, bogu vdan: bogoljubni ljudje
// ki je bogu všeč: storiti bogoljubno dejanje
    bogoljúbno prisl.:
    bogoljubno živeti
SSKJ²
bogoljúbnost -i ž (ú)
knjiž. lastnost bogoljubnega človeka: znana po bogoljubnosti / navajati k bogoljubnosti
Število zadetkov: 103051