Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bókser -ja m (ọ̑)
večji službeni pes z močnim prsnim košem in širokim gobcem: nemški bokser; bokser z rodovnikom
SSKJ²
boksít -a m (ȋ)
petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita; rudnik boksita; tovarna za predelavo boksita
SSKJ²
boksíten -tna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na boksit: boksitna ruda; odkriti boksitna ležišča
SSKJ²
bôksniti -em tudi bóksniti -em dov. (ó ȏ; ọ́ ọ̑)
pog. udariti, suniti s pestjo: boksnil ga je v trebuh
SSKJ²
bóksovka in bôksovka -e ž (ọ̑; ō)
fot. žarg. boks kamera: tudi navadna boksovka ima priključek za bliskovno luč
SSKJ²
ból1 -i ž (ọ̑)
knjiž. občutek duševnega trpljenja; bolečina: nositi, potožiti bol; duševna, globoka bol; bol srca
// zastar. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: v nogah ne čuti več boli
SSKJ²
bol2 m, gl. bolus
SSKJ²
bolán bôlna -o tudi -ó [bou̯na] prid. (ȃ ó)
1. ki ima bolezen; ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; bolan za jetiko, za rakom; hudo, neozdravljivo, nevarno, težko bolan; duševno, spolno, živčno bolan; revež je ves bolan
// ki izraža, kaže bolezen: govori s tresočim se, bolnim glasom; bled, bolan obraz; bolno dihanje; pren. bolne ambicije, sanje; obhajajo ga bolne misli; bolna občutljivost, razdraženost; pesn.: bolna duša; bolno srce
2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva prizadet, vznemirjen: kar bolan je od sreče; bolan od bridkosti, ljubosumnosti, domotožja
    bôlno prisl.:
    bolno nasmehniti se, vzdihniti; bolno zakašljati; bolno bled v obraz / knjiž. vest o smrti je bolno odjeknila v vseh nas boleče
    bôlni -a -o sam.:
    zdravi ne razume bolnega; dieta za žolčno bolne
SSKJ²
bolánčkan -a -o prid. (ȃ)
otr. bolan: ali si bolančkan
SSKJ²
bolèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
ki povzroča bolečine: boleča glava; rana je močno boleča / boleč udarec; pren. reševati boleče probleme, spore; boleča ugotovitev
// publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: izobrazbena struktura kadrov je naša boleča točka; pogostni izostanki so edina boleča točka v razredu
    boléče prisl.:
    vprašanje ga je boleče prizadelo; 
prim. boleti
SSKJ²
bolečína -e ž (í)
1. neugoden telesni občutek zaradi bolezni, udarca: bolečina je malo popustila; čutiti, imeti, trpeti bolečine; njegov krik je izražal bolečino; lajšati bolečine; kričati, stiskati zobe od bolečin; huda, pekoča, topa bolečina; bolečine v križu, v prsih; zdravilo proti bolečinam / porodne bolečine
2. občutek duševnega trpljenja: bolečina mu kljuje v srcu; duševne bolečine; sin mu je prizadejal veliko bolečin; pesn. bolečina slovesa; zastar. srčne bolečine
3. zastar. boleče mesto, rana: če pritisneš kamen na rano ali kako drugo bolečino, pa ti odleže
SSKJ²
bolečínica -e ž (í)
nav. ekspr. manjšalnica od bolečina: bolečinica ni popustila in dekle je šlo k zdravniku; osebne, skrite bolečinice
SSKJ²
bolečínski -a -o (ȋ)
pridevnik od bolečina: bolečinski občutek
SNB
bolečínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    bolečínski pràg -ega prága m (ȋ, ȁ á)
    mejna stopnja prenašanja bolečin: Ljudje imajo različno visok bolečinski prag in bolečino zaznavajo različno
SSKJ²
bolečnína -e ž (ī)
pravn., nekdaj odškodnina za bolečine: zahtevati bolečnino
SSKJ²
boléčnost -i ž (ẹ́)
med. značilnost bolečega: bolečnost mišic, sklepov
SSKJ²
boléhanje -a s (ẹ́)
glagolnik od bolehati: dolgotrajno bolehanje
SSKJ²
boléhati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄)
biti dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: mati že dolgo boleha; bolehati na jetrih; bolehati na mrzlici za mrzlico / drevesce boleha hira; pren. odbor društva boleha za nedelavnostjo; boleha za radovednostjo
    bolehajóč -a -e:
    bolehajoča žival
SSKJ²
boléhav -a -o prid. (ẹ́)
ki je dalj časa, večkrat, a ne hudo bolan: bolehav otrok, starček; vseskozi je bolehav; bolehav od rojstva / njegov obraz je bolehave sive barve
SSKJ²
boléhavec -vca m (ẹ́)
zastar. bolehav človek: starčki in bolehavci
Število zadetkov: 103051