Zadetki iskanja
Svetokriški
pokrajina -e ž 1. mejna pokrajina: Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne pokrajne rod. ed. te ſemle ǀ bogata, inu modra Krajliza Saba is sadnih pokrain rod. mn. te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Bug Terminus je shermal pokrajne tož. mn. Rimskiga Krajleſtva 2. meja: kadar ſo bili na pokrajno tož. ed. te ſrezhne deshele prishli, inu raunu ſo imeli noter ſtopit: Dua Roda Ruben, inu Gad ſe uſtonovita, ter nej ſo hoteli noter pojti
Svetokriški
Svetokriški
pokregati -am dov. pokregati, ošteti: shiher ſuarimo, inu pokregamo 1. mn. te greshne (V, 401) ǀ yh bo pokregala del. ed. ž, poſuarila, podvuzhila (IV, 97) → kregati
Svetokriški
pokrit -a prid. 1. pokrit, prekrit, zakrit: grob je bil pokrit im. ed. m s'enem velikem kamenam ǀ jutri bote s' ſnejgam hrib pokrit im. ed. m vidli ǀ ta sapuſhena semla s'zhernom oblahom te shalosti je pokrita im. ed. ž ǀ dusho pak vidit memorimo, dokler s' meſſom je pokrita im. ed. ž ǀ pred Bugam nej obena reizh skrita, ali pokrita im. ed. ž, de bi taiſto nevidil ǀ Ti ſi tuiſtu rumenu ſonze, nihdar s'tem temnem oblakam tiga greha pokritu im. ed. s ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno, inu s' ſvesdami pokrit tož. ed. m ǀ Sdaj bi vidil Ceſſar Conſtantinus taiſte Mashnike ſtati gologlave, inu odkrite pred pokritimi or. mn. 2. ogrnjen, oblečen: nikar vſke kakor ta parvi krat vbuſhiz, inu reun s'nasho nedlushno naturo pokrit im. ed. m ǀ poprej je isdaril sa Generalami poln oroshja, s' shelesnam guantam pokrit im. ed. m ǀ s' plajsham oblizhe njega je bilu pokritu im. ed. s ǀ videozh tu hudu s' plaisham dobriga pokritu tož. ed. s ǀ tem pride veliku shenskih pershon s' floram pokrite im. mn. ž
Svetokriški
pokriti -ijem dov. 1. pokriti, prekriti, zakriti: En klabuk nemore duei glavi pokriti nedol. ǀ leta je puſtil mojo Zerku pokriti nedol. ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli pokriti nedol. ǀ s' taiſto kosho je bil sapovedal ſtol pokriti nedol. ǀ ſapovei de ena velika fortuna ima na morij vſtati, kar prezei vſtane, ter je hotela ta zholn pokriti nedol. ǀ kar prezei en valvu perleti, inu krajla pokrje 3. ed. terdoniti ſmozhi ǀ Thamar en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant, ter s' enem floram oblizhe pokrje 3. ed., na fraj ceſto ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ pokrije 3. ed. glavo s'shelesno kappo, ſerze s' shelesno Ioppo ǀ valluvi zholn pokryeio 3. mn., inu ludy v'veliko nevarnoſt perpravio ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril del. ed. m ǀ cell shivot te Svetnize je bil s' slatimi kameni, inu perlni pokril del. ed. m ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla, inu pokrila del. ed. ž 2. ogrniti, obleči: Pride k'tebi uni vbogi delauz, inu Antvarhar te proſsi na vupaine, de bi ſvoje nage otrozhizhe mogal pokriti nedol. ǀ Imate lepu vaſho dusho s'zhednoſti oguantat, inu nikar s'offertnimy guanti vashe truplu pokriti nedol. ǀ vidish eniga naſiga od mrasa smersliga, inu ga nepokrijesh +2. ed. s'taistim ſtarim guantam, kateriga moli jedò ǀ hitru ſvoj plajsh resreshè, inu tiga nagiga pokrje 3. ed. ǀ G: Bug jo oguanta, inu pokrje 3. ed. s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi kakor tu rumenu ſonze ǀ en gard zhern shivot s'lepem slatem shtukam pokriejo 3. mn. ǀ polovizo ſvojga plajsha je bil odresal inu tiga naſiga petlerja je bil pokril del. ed. m ǀ radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili del. mn. m pokriti se 1. pokriti se: Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama grabit, ter s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke shkornize, potle v' nedra naſuie, arshate natlazhi, v' klabuk poſtavi, inu ſe pokrie 3. ed. 2. ogrniti se, obleči se: s' tem trorarskim gvantam te temme ſe je bil pokril del. ed. m ǀ Syn Boshi bo s' zhlovesko naturo ſe pokril del. ed. m ǀ s' tem gvantam pepelnaſte farbe ſe bò pokrila del. ed. ž
Svetokriški
pokrivati nedov. pokrivati, prekrivati: Angeli ſo pokrivali del. mn. m s' duemi peretnizami oblizhe Boshje ǀ valluvi ſo vsh zholn pokriuali del. mn. m
Svetokriški
pokusiti -im dov. pokusiti: G. Bug ie njemu bil prepovedal en gvishen ſad pokuſſit nedol. ǀ ſtegne ſvoio roko sazhne taistiga tipat, ga uterga, inu pokuſi 3. ed. ǀ pokuſſi 3. ed. eno kaplo troshtou Nebeſkih ǀ en slat pehar mu poda de bi ſi shejo vgaſsil, pokuſsi 3. ed. enu malu, samerka, de je strup ǀ pokushi 3. ed. troshte S. Duhà, sheli, inu ijſzhe buzhe, kumare ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio, pokuſſio 3. mn., inu skuſi letu shleht dellu gnado boshio sgubè ǀ trosht, inu slatkuſtic, nebeske je bil pokuſil del. ed. m ǀ nei obene rezhi pokuſſil del. ed. m ǀ Ie vidila Eua ta prepovedani Sad, inu dokler nij ſe je lep ſdel, ga je utergala inu pokuſila del. ed. ž Tvorjeno iz kúsiti < pslovan. *kűsiti ← got. kausjan ‛pokušati, preizkusiti (hrano)’
Svetokriški
pokušati -am nedov. pokušati: ſedejo k' miſi, sazhne pokushat nedol. tajſte nesnane shpishe ǀ ſo tekli s' veliko sheljo taiſtu vinu pokushat namen. ǀ S'ustmij poKusha 3. ed. ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate, tipate, pokushate 2. mn. ǀ koku ſo shkodlivi taiſti slatki glaſſiki, katere je v' pleſſi pokushala del. ed. ž → pokusiti
SNB
pokúšina -e ž (ȗ)
ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo; degustacijaSSKJ, pokušnjaSSKJ: ponujati v pokušino; brezplačna pokušina; pokušina vin; Pokušina svežega sira je bila simbolična poteza, saj domači evroskeptiki napovedujejo, da bodo tovrstni izdelki po vstopu države v Unijo izginili E (↑)pokúšati
ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo; degustacijaSSKJ, pokušnjaSSKJ: ponujati v pokušino; brezplačna pokušina; pokušina vin; Pokušina svežega sira je bila simbolična poteza, saj domači evroskeptiki napovedujejo, da bodo tovrstni izdelki po vstopu države v Unijo izginili E (↑)pokúšati
Svetokriški
pol prisl. pol: enimu bogatimu pol krone vkrade, ali ogolufa ǀ per pol mashi nej moli, per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati → poli, → polu
SNB
poláganjeSSKJ -a s (ȃ)
- poláganje rók -a -- s (ȃ, ọ́) v alternativni medicini
metoda naravnega zdravljenja, pri kateri univerzalna življenjska energija prek rok, dlani terapevta prehaja na pacienta: Zdravljenje z bioenergijo je preprosta tehnika dotikanja oziroma polaganja rok na telo ali v njegovo neposredno bližino, ki je del tradicionalnega, naravnega zdravilstva
Svetokriški
polakomati se -am se dov. polakomniti se: variteſe Nem. Nem. lete hudizhave sabele, sakaj ta kateri ſe polakoma 3. ed. na leto (IV, 295)
Svetokriški
Polaris zemljepisno lastno ime Severnica: piſhe Plinius od Taprabonarjou, namrezh, de taiſti folk nemore vidit to ſvesdo Polaris im./tož. ed. sa katero hodyo (III, 539) ← srlat. (stella) Polaris ‛(zvezda) Severnica’
SNB
pôlávtocésta -e [pou̯au̯tocesta] ž (ȏ-ȃ-ẹ́)
hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polovična avtocesta: Edini argument koncesionarja, da lahko poimenuje to sedem metrov široko dvopasovnico varčna polavtocesta, je, da nima nivojskih križišč E (↑)pol... + (↑)ávtocésta
hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polovična avtocesta: Edini argument koncesionarja, da lahko poimenuje to sedem metrov široko dvopasovnico varčna polavtocesta, je, da nima nivojskih križišč E (↑)pol... + (↑)ávtocésta
SNB
pôlcitátni -a -o [pou̯citatni] prid. (ȏ-ȃ) jezikosl.
ki je prevzet iz tujega jezika in se samo v priponskoobrazilnem delu prilagodi jeziku prejemniku: polcitatna beseda; Polcitatna lastna imena pregibamo po pravilih slovenskega jezika E (↑)pol... + (↑)citáten
ki je prevzet iz tujega jezika in se samo v priponskoobrazilnem delu prilagodi jeziku prejemniku: polcitatna beseda; Polcitatna lastna imena pregibamo po pravilih slovenskega jezika E (↑)pol... + (↑)citáten
SNB
pôlčŕni -a -o [pou̯čərni] prid. (ȏ-ŕ) v zvezi polčrni kruh
kruh iz polbele moke; polbeli kruhSSKJ: črni ali polčrni kruh; hlebec polčrnega kruha; Ta nadev se posebej dobro maže na polčrni kruh E (↑)pol... + (↑)čŕn
kruh iz polbele moke; polbeli kruhSSKJ: črni ali polčrni kruh; hlebec polčrnega kruha; Ta nadev se posebej dobro maže na polčrni kruh E (↑)pol... + (↑)čŕn
Svetokriški
poldan -dneva m jug: te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy; ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle, poldan im. ed. pomeni te shlahtnike, sa volo ſvetlobe njeh shlahtniga ſtanu (II, 190) ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu, try pruti ſonzhnimu ſahodu, try pruti poldnevu daj. ed., try pruti pol nozhi (II, 198)
Svetokriški
pole prisl. potlej: Ali gdu ſe ne bo zhudil, kadar bo premiſlil de pole Sampson je bil taku ſlab ratal ǀ Pole raisha v' to deshelo Phrygio imenovano ǀ polè zhes nikatere ure ta Mladenizh spet na ſemlo pride ǀ nar poprej varva de bi koprive, inu ternie neraslu polle ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat O enakopisnicah pole in polè glej → pogledati; → potle.
Svetokriški
poleg1 prisl. poleg tega, ob tem: je bil en mladenizh kateri vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal ǀ sapovei de vſak dan mu imaio try shpishe poſlati, ali polek je bil sapovedal de mu nemaio povedat gdu yh poshila ǀ je vſe navupaine dall, inu respoſodil, inu polek dolge, inu praude sapustil ǀ Kaj tebi nuza de ſe postish, zhe polek tuoie ſerce je polnu offerti
Svetokriški
poleg2 predl. z rod. poleg: Satorai dobru, inu ſvètu djajne terbej polek s: vere imèti ǀ je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ Polek tvojga della nimash na Boga posabit
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 419
- 420
- 421
- 422
- 423
- 424
- 425
- ...
- 693
- Naslednja »
Število zadetkov: 13843
Dostopnost