Zadetki iskanja
Kateri slovenski ustreznik bi bil najprimernejši za angleški termin computational economics , ki označuje interdisciplinarno vedo, ki povezuje računalništvo, ekonomijo in menedžment in se ukvarja z naprednim računskim modeliranjem ekonomskih sistemov.
Prosim za pomoč pri zapisu metode za določanje starosti organskih materialov, pri kateri se uporablja izotop ogljika 14. Metoda se imenuje datacija , zanima pa me, kateri zapis je ustrezen v nadaljevanju poimenovanja te metode: datacija ( 14 C) , datacija 14C , datacija C14 ali datacija C-14 . Bi bilo mogoče tvoriti tudi zloženke z vezajem, npr. C14-datacija ?
- 1. ki je v zvezi z rafinerijo ali rafiniranjem, procesom, pri katerem se iz nafte odstranjujejo primesi
- 1.1 ki se ukvarja z rafiniranjem
- 1.2 ki se oblikuje pri rafiniranju, na katerega vpliva rafiniranje
- 2. ki je, poteka, se izvaja v rafineriji
- 2.1 ki dela v rafineriji
- 2.2 ki nastaja kot rezultat dela v rafineriji
- 3. ki je namenjen za rafinerijo ali rafiniranje
Opazila sem, da se v terminološkem slovarju za geografijo in na splošno v slovenskem jeziku uporablja izraz rasa . Za razlikovanje med t. i. tremi rasami se uporablja barva kože, kar ni korektno, saj ljudje pod kategorijo bela rasa niso beli, pod kategorijo črna rasa niso črni in pod kategorijo rumena rasa niso rumeni. Uporaba izraza rasa se mi zdi še posebej v zadnjem času zelo rasistična, zato bi jo bilo smiselno spremeniti.
Prosim vas, če lahko predlagate najprimernejšo obliko slovenskega termina za angleški termin racialization , ki označuje strukturni proces diferenciacije, diskriminacije, izključevanja in vključevanja skozi pripisovanje rase ali etničnosti posameznikom, posameznicam in skupinam, ki se sami tako ne identificirajo, kar povzroča rasistične posledice.
Na vas se obračamo glede slovenskega poimenovanja angleškega termina plant-based agriculture , ki označuje obliko kmetijstva, pri katerem je proizvodnja rastlin namenjena izključno za prehrano ljudi. To pomeni, da se na njivah pridelujejo le rastline za človeške potrebe in ne za živalske, kot je npr. proizvodnja krme. Tovrstna kmetijska proizvodnja obsega širok spekter dejavnosti, povezanih s pridelavo različnih rastlinskih pridelkov, in je v zadnjem času postala zelo priljubljena predvsem zaradi svojih potencialnih koristi za okolje, zdravje in dobrobit živali. V angleščini se pojavlja tudi termin vegan agriculture .
- jed iz dušenih jajčevcev, bučk, paprike, paradižnika z dodatkom čebule in česna, po izvoru iz južne Francije
Zanima me, ali obstaja slovenski ustreznik za angleški termin (baby) handling , ki označuje tehnike, s katerimi se dojenčka npr. pravilno dviga, polaga, pestuje, se mu menjava plenico. Doslej sem zasledila le termin handling , prevod rokovanje pa se mi zdi nekoliko nenavaden.
- 1. iz elektrotehnike priprava, ki povezuje več naprav, omogoča pretok podatkov, toka, sile v več smeri
- 2. iz elektrotehnike priprava z vtičem in vsaj dvema vtičnicama, s katero se v električno omrežje priklopi več naprav hkrati
- 1. (postopno) zmanjševanje dolga, zlasti podjetja, organizacije
- 2. proces, pri katerem zlasti rezervni pripadniki vojaške enote ob njeni ukinitvi vračajo vojaško opremo
Prosil bi vas za nasvet, kateri slovenski termin je najustreznejši za oznako tehnološkega postopka, pri katerem se z obdelovanca odstrani igla, ki nastane kot ostanek materiala na mestu obdelave, npr. struženja, rezkanja, vrtanja, brušenja. V strokovnih besedilih se za opisani postopek pojavljajo različni termini, npr. raziglanje , raziglevanje , raziglavanje , razigljevanje , raziglati , razigliti . Za potrebe urejanja tehnične dokumentacije bi potrebovali enoznačen termin. Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Na področju lesarstva oziroma primarne obdelave lesa se za poimenovanje tovora hlodov ali desk, ki se po transportu zložijo v skladovnice, uporablja termin razklad . Glede na to da besede razklad ne najdemo v SSKJ2, nas zanima, če je termin ustrezen? V primeru, da je odgovor pritrdilen, nas zanima tudi to, če je termin razklad števen? Pogosto namreč govorimo o dveh, treh ali več tovrstnih skladovnicah.
Pri pedagoškem delu se srečujem z izrazi s področja kemije in biokemije, pri katerih opažam različno rabo, zlasti glede ustreznosti poimenovanja in zapisovanja nekaterih metod. Pri čiščenju beljakovin s kromatografskimi postopki uporabljamo različne vrste kromatografij , ki se med seboj razlikujejo po principu ločevanja. Vedno gre za to, da imajo beljakovine v heterogenem vzorcu različno hitrost potovanja skozi stekleno ali kovinsko cev, napolnjeno z nosilcem, razlika v hitrosti potovanja pa je posledica interakcij z nosilcem. Metoda, pri kateri interakcije potekajo preko izmenjave ionov, se imenuje ionsko izmenjevalna kromatografija . Prvi del termina je pogosto zapisan z vezajem ( ionsko-izmenjevalna ), redko tudi skupaj ( ionskoi zmenjevalna ). Pojavlja pa se tudi zapis ionska izmenjevalna kromatografija . Ker so ioni lahko nabiti pozitivno ali negativno, obstajata tudi termina kationsko izmenjevalna kromatografija in anionsko izmenjevalna kromatografija , spet z vsemi različnimi načini pisanja, včasih pa celo anionska kromatografija in kationska kromatografija . Drugi tip kromatografije temelji na interakcijah med na nosilec pripeto molekulo in vzorcem. Govorimo o afinitetni kromatografiji . Včasih je na nosilec pripeta kovina, pogosto tudi nikelj . To metodo imenujemo nikelj afinitetna kromatografija , kar je večinoma zapisano z vezajem, ne pa vedno. Podobno je z glutation afinitetno kromatografijo , ko je na nosilec vezan glutation . Zanima me torej, kdaj je pri kromatografskih metodah smiselno pisanje skupaj, kdaj z vezajem in kdaj brez. Zanima me tudi, ali je izraz ionska izmenjevalna kromatografija ustrezen, ko gre za metodo, ki temelji na izmenjavi ionov.
- iz prava sklepati, izvajati določene zaključke na podlagi danih, poznanih dejstev
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 72
- 73
- 74
- 75
- 76
- 77
- 78
- ...
- 107
- Naslednja »