Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
udinjeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
hoditi na dnino: udinjevati se pri kmetih
    udinjeváti nekdaj
    jemati v službo, navadno na kmetijo za eno leto: udinjevati hlapce in dekle; udinjevati se za ovčarja
SSKJ²
udíranje -a s (ī)
glagolnik od udirati se: udiranje snega / udiranje strehe, stropa
SSKJ²
udírati se -am se nedov. (ī ȋ)
1. pod pritiskom, težo pomikati se v navpični smeri navzdol: led, sneg se udira / razmehčana tla so se udirala pod nogami
// zaradi lastne teže prodirati v navpični smeri navzdol v kaj: kolesa se udirajo v razmočeno zemljo; udiral se je do kolen v sneg; brezoseb. na pobočju se jim je do pasu udiralo
2. zaradi dotrajanosti, poškodovanosti spreminjati položaj v smeri navpično navzdol: streha se udira
// zaradi dotrajanosti, poškodovanosti padati navzdol: kjer se strop udira, so velike luknje
3. pod pritiskom, težo spreminjati obliko v smeri navpično navzdol: preproge so se udirale zaradi težkega pohištva
// spreminjati obliko v smeri v notranjost: ob slabi hrani so se živalim lakotnice vse bolj udirale; bolniku se udirajo oči, prsi
4. ekspr. začenjati silovito teči: solze se ji udirajo po licih; iz nosu se mu večkrat udira kri
    udirajóč se -a -e:
    udirajoča se streha; udirajoča se močvirska tla
SSKJ²
udirljív -a -o prid. (ī í)
ki se (rad) udira: udirljiva barska tla
SSKJ²
údnica -e ž (ȗ)
med. protin: napadla ga je udnica
SSKJ²
údničen -čna -o prid. (ȗ)
med. protinast: bil je star in udničen
SSKJ²
udnína -e ž (ī)
star. članarina: plačati, povečati udnino
SSKJ²
udníniti se -im se dov. (í ȋ)
knjiž. udinjati se: udniniti se pri kmetu za hrano / udniniti se policiji / kmečki gospodarji so udninili pastirja
SSKJ²
udóben -bna -o prid., udóbnejši (ọ́ ọ̄)
ki pri uporabi daje občutek ugodja: udoben avtomobil, naslanjač; čevlji morajo biti udobni; udobna obleka / udobno bivališče
// ki se uporablja brez težav: udobne stopnice; pot je položna in udobna
// ki ne zahteva velikega napora: udobna služba; vožnja je bila udobna / udobno življenje
    udóbno prisl.:
    udobno ležati, spati; udobno krojena obleka
SSKJ²
udobíti -ím dov., udóbil (ī í)
nar. dobiti, pridobiti: izkupiček, ki ga udobijo za pridelke / udobiti mir, pravico
SSKJ²
udóbje -a s (ọ̑)
1. kar pri uporabi daje občutek ugodja: odpovedati se udobju; imeti, nuditi, uživati udobje / ekspr., v povedni rabi imeti kopalnico je pravo udobje
2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju: v tej hiši je udobje; to udobje ne bo dolgo trajalo; občutek udobja / skrbeti za osebno udobje koga / živeti v udobju
3. udobnost: udobje meščanske hiše mu je bilo tuje / iz udobja se odreka višjim vrednotam lagodnosti
4. predmeti, ki dajejo občutek ugodja: njegovo stanovanje je brez udobja; naslanjači, blazine in drugo udobje
SSKJ²
udóbnež -a m (ọ̑)
ekspr. lagoden, len človek: takih udobnežev je kar precej
SSKJ²
udóbnost -i ž (ọ́)
1. lastnost, značilnost udobnega: udobnost hiše, ležišča; ostanek nekdanje udobnosti / duhovna, umska udobnost lagodnost
// nav. mn. kar je udobno: uživati udobnosti mestnega življenja
2. stanje, za katero je značilen obstoj materialnih dobrin, ki zadovoljujejo potrebe povprečnega človeka po ugodju; udobje: odpovedati se udobnosti; skrbeti za udobnost koga
SSKJ²
udóbnosten -tna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na udobnost: raznovrstne udobnostne storitve / udobnosten človek človek, ki ljubi udobje
SSKJ²
udobrovóljiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
spraviti v dobro voljo: vino ga je udobrovoljilo; s svojimi šalami je vsakogar udobrovoljil
    udobrovóljiti se 
    postati dobre volje: ob dobri jedači in pijači so se kmalu udobrovoljili
    udobrovóljen -a -o:
    udobrovoljeni gostje
SSKJ²
udóbstvo -a s (ọ̑)
knjiž. udobje: poskrbeti za udobstvo
SSKJ²
udomáčenje -a s (ȃ)
glagolnik od udomačiti: udomačenje divje živali
SSKJ²
udomáčenost -i ž (ȃ)
lastnost, značilnost udomačenega: popolna udomačenost divje živali / ekspr. udomačenost besede
SSKJ²
udomačevánje -a s (ȃ)
glagolnik od udomačevati: udomačevanje divjih živali / udomačevanje športa med ljudmi
SSKJ²
udomačeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati, da postane kaka divja žival domača: lisico smo udomačevali / človek je udomačeval divje živali / ekspr. udomačevati okrasne rastline
2. ekspr. delati, da se kdo prilagodi novemu okolju: bivanje med njimi ga je udomačevalo / pesnik je udomačeval tuje umetnostne novosti
● knjiž. blaga svetloba je udomačevala prostor ga delala domačega, prijetnega
    udomačeváti se ekspr.
    prilagajati se novemu okolju: seznanjal se je z ljudmi in se udomačeval; udomačevati se v novem kraju
Število zadetkov: 112518