Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
uganítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od uganiti: uganitev imena
● star. ženitev je uganitev ne da se vnaprej vedeti, ali bo zakon srečen
SSKJ²
uganíti in ugániti -em dov. (ī á)
1. ugotoviti naključno, po intuiciji, na podlagi nekaterih podatkov: uganil je njene misli, skrite namene, želje; uganil je, da bo deževalo; uganila je, koliko je star; to je lahko, težko uganiti / iz njegovih besed je uganil, kdo je; po njenih očeh je uganil resnico / ekspr. vedeževalka ji je vse uganila pravilno napovedala prihodnost
2. rešiti uganko, odgovoriti na vprašanje, postavljeno pri kaki družabni igri: kdor bo prvi uganil, bo dobil nagrado / uganiti naslov pesmi; uganiti osebo / uganiti uganko rešiti
3. star. ugotoviti, spoznati: kmalu so uganili, da krade / težko je uganil bistvo problema dojel, razumel
● pog., ekspr. ti jo zmeraj uganeš pravilno poveš, narediš; pog. v veseli družbi so marsikatero uganili povedali so več domislic, šal; pog. uganiti nepremišljenost, neumnost narediti, zagrešiti; pog. prisedita, bomo kakšno pametno uganili se bomo kaj pametnega pogovorili
    ugánjen -a -o:
    uganjena beseda
SSKJ²
uganíti se in ugániti se -em se dov. (ī á)
zastar. ogniti se: uganiti se pešcu / uganiti se puščici
SSKJ²
ugánjanje -a s (ȃ)
glagolnik od uganjati, delati: uganjanje neumnosti / uganjanje nasilja
SSKJ²
ugánjati1 -am nedov. (ȃ) ekspr.
1. delati, početi1: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim
2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da nastane to, kar izraža samostalnik: uganjati hrup, trušč
3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: uganjati ljubosumnost, trmo, užaljenost
● ekspr. iz vsega uganja burke, norčije se norčuje, šali; ekspr. ne uganjaj ceremonij, cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. nekateri ljudje uganjajo razkošje živijo v (prevelikem) razkošju; ekspr. vse življenje uganja šport se ukvarja s športom
    uganjajóč -a -e:
    uganjajoč svojo trmo, je močno zacepetala
SSKJ²
ugánjati2 -am nedov. (ā)
zastar. ugibati: uganjala sva, koliko jih bo prišlo
SSKJ²
uganjeváti -újem nedov. (á ȗ)
ugibati: uganjevati misli; uganjevali so, kateri bo zdaj na vrsti / uganke je dobro, uspešno uganjeval reševal / star. ali je prav tako, ne bom uganjeval premišljeval, razglabljal / star. vaščani so o njem uganjevali čudne stvari pravili, govorili
SSKJ²
ugánka -e ž (ȃ)
1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti: brati, objaviti uganke; razrešiti, rešiti, ekspr. razvozlati uganko; zastaviti komu uganko; lahka, težka uganka / besedna uganka; uganke v verzih / Župančičevih Sto ugank
// grafični lik, risba ali skupek zlogov, številk za zabavo, razvedrilo, iz katerega je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed, številk: zadaj so navedene rešitve vseh ugank; križanke in druge uganke / glasbene, slikovne, zlogovne uganke
2. ekspr., navadno v povedni rabi kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: to je za mnoge uganka; kako je prišlo do nesreče, je bilo vsem uganka / raziskave bodo razrešile marsikatero uganko o delovanju vulkanov / on je zame velika uganka / to je večna uganka človeškega življenja
● ekspr. govorila je v ugankah ne naravnost, prikrito
SSKJ²
ugánkar -ja m (ȃ)
sestavljavec ali reševalec uganke: navdušen ugankar; društvo ugankarjev
SSKJ²
ugánkarski -a -o prid.(ȃ)
nanašajoč se na ugankarje ali ugankarstvo: ugankarski kotiček v časopisu / ugankarski klub
    ugánkarsko prisl.:
    ugankarsko zanimive besede
SSKJ²
ugánkarstvo -a s (ȃ)
dejavnost ugankarjev: ukvarjati se z ugankarstvom
SSKJ²
uganljív -a -o prid. (ī í)
ki se da uganiti: težko uganljivi nameni
SSKJ²
ugásek -ska m (ȃ)
nav. mn. pogašeni delci premoga: odvažati ugaske; posuti igrišče, atletsko stezo z ugaski / premogovi ugaski
SSKJ²
ugásel -sla -o [ugasəu̯] prid. (á)
1. ki je prenehal goreti: ugasla sveča / prižgal je ugaslo pipo
2. ki je prenehal svetiti: ugasle luči na cestah / ekspr. ugasli mesec
3. knjiž. ki je prenehal biti, obstajati: ugasla ljubezen / ugasla bolečina / ugaslo upanje
4. knjiž. ki ne izraža, ne kaže čustev, volje do udejstvovanja: govoril je z ugaslim glasom; ugasel pogled; gledala ga je z ugaslimi očmi
5. pog. izključen, izklopljen: sedela sta ob ugaslem televizijskem sprejemniku
● knjiž. ugasle barve blede, neizrazite
♦ geogr. ugasli ognjenik ognjenik, ki ne bruha več; prim. ugasniti
SSKJ²
ugasítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ugasiti: ugasitev vžigalice
SSKJ²
ugasíti -ím dov., ugásil (ī í)
1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasiti vžigalico / ugasiti svečo / ugasiti ogenj
// nepreh., zastar. prenehati goreti; ugasniti: plamen je ugasil / zadnja iskrica upanja je ugasila
2. narediti, da kaj preneha svetiti; ugasniti: legla je in ugasila luč
3. pog. izključiti, izklopiti: ugasiti radijski sprejemnik
● ugasiti apno živo apno politi z vodo; ekspr. z vinom (si) je ugasil žejo s pitjem vina je dosegel, da ni bil več žejen
♦ metal. ugasiti jeklo razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju; zakaliti
    ugašèn -êna -o:
    ugašena sveča; žeja je bila kmalu ugašena
SSKJ²
ugáslost -i ž (á)
lastnost, značilnost ugaslega: ugaslost ognja, plamena / knjiž. ugaslost oči
SSKJ²
ugasnítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od ugasniti: ugasnitev ognja / ugasnitev spomina / ugasnitev pravice
SSKJ²
ugásniti -em dov. (á ȃ)
1. narediti, da kaj preneha goreti: ugasniti vžigalico / ugasniti petrolejko
// nepreh. prenehati goreti: sveča je ugasnila; nenadoma ugasniti / cigareta je hitro ugasnila / ogenj je ugasnil; pren., ekspr. njegova ljubezen do nje je ugasnila
2. narediti, da kaj preneha svetiti: ugasniti luč, svetilko
// nepreh. prenehati svetiti: ulične luči so ugasnile / ekspr.: na jutranjem nebu je ugasnil mesec; nad dolino je ugasnila zarja
3. knjiž. prenehati biti, obstajati: z njim je ugasnila njegova rodbina / z leti tudi spomin na koga ugasne / njuno prijateljstvo je kmalu ugasnilo / zadnje upanje, veselje mu je ugasnilo v srcu / njen nasmeh je ugasnil / v nesreči so ugasnila tri mlada življenja so umrli trije mladi ljudje
4. knjiž., s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
a) neviden; izgubiti se: čoln je ugasnil v megli
b) neslišen: njegov klic je ugasnil v daljavi / koraki so ugasnili v noč
5. knjiž. nehati veljati, prenehati: po tem roku ugasne pravica do pritožbe; z aprilom ugasne veljavnost začasnih ukrepov
6. pog. izključiti, izklopiti: ugasniti radijski, televizijski sprejemnik / ugasniti motor
    ugásnjen -a -o:
    ugasnjen motor; vonj po ugasnjenih svečah; 
prim. ugasel
SSKJ²
ugasováti -újem nedov. (á ȗ)
star. ugašati: ugasovati sveče / svetilka ugasuje / zarja je že ugasovala
    ugasujóč -a -e:
    ugasujoč plamen; ugasujoča svetilka
Število zadetkov: 112518